Biatzovsky, Ivan (1801–1863)

BIATZOVSKY, Ivan (Biatzovszky, Johann (Nepomuk) Biatzowsky, János Biatzovszky, Jan Nepomuk Biatzowsky, Josef Biatzowsky, Joan Biatzovszky, Jan Biacovský), zdravnik, botanik, profesor (r. 1. 5. 1801 (?), Dunaj, Avstrija (?); 18. 10. 1863, Salzburg, Avstrija).

Po rodu Slovak je na Dunaju študiral medicino. Poleg obveznih medicinskih predmetov je študiral tudi tehnično kemijo in naravoslovje. 1830 je promoviral z disertacijo De metrorrhagia. V njej je navedel vzroke za krvavitve iz maternice. Najprej je služboval na Dunaju na porodniških klinikah, 1833 pa je prišel v Ljubljano kot splošni zdravnik. 1835 je začel poučevati na mediko-kirurškem študiju ljubljanskega liceja; predaval je uvod v kirurške študije in botaniko (to je od 1836 predaval tudi na filozofskem študiju). Kot suplent je služboval 1834–39, ko je bil imenovan za rednega profesorja. Po Francu Hladniku je 1834 prevzel vodstvo Botaničnega vrta v Ljubljani. 1842 so vrt povečali, odtlej je obsegal šestinsedemdeset arov. Ko se je Hladnik 1837 upokojil, je Biatzovsky prevzel še njegova predavanja iz botanike na filozofskem študiju, in to brez denarnega nadomestila. Predavanja so bila splošno dostopna in so jih smeli poslušati tudi gimnazijci od petega razreda dalje. 1836–39 je bil upravnik deželne civilne bolnice na Ajdovščini v Ljubljani. Na mediko-kirurški šoli je poučeval do njene ukinitve 1850. Takrat je bil premeščen na mediko-kirurško šolo v Salzburg, kjer je poučeval do smrti. Uredil je stari salzburški botanični vrt in ga postavil na znanstvene temelje. Uvedel je tudi mednarodno izmenjavo semen. 1857 je objavil svoje edino tiskano delo, v katerem je predstavil 2.200 vrst rastlin.

V letih, ki jih je Biatzovsky preživel v Ljubljani, je imel vidno vlogo pri vzgoji tedanjega mladega botaničnega rodu. Njegova predavanja so poslušali mdr. Valentin Plemel, Karel Dežman in Aleksander Škofic. Je tudi soavtor opisa novega taksona Scopolia carniolica Jacq. f. hladnikiana (Biatz. et Fleischm.) E. Mayer. Franc Hladnik je rumenocvetni različek kranjske bunike našel 1819 na Turjaku, ga presadil v Botanični vrt, kjer je lepo uspeval in se ni spreminjal, zaradi tega ga je Biatzovsky imel za novo vrsto in ga imenoval po najditelju.

Biatzóvszky (Biatzowsky) Iv. Nep., dr. med., živel v prvi polovici 19. stol., po pokolenju Slovak iz nitranskega komitata. Promoviral je na Dunaju 1830. Služboval je nekaj časa na Dunaju na porodniških klinikah, pozneje pa je prišel v Lj. kot učitelj t. zv. »Vorbereitungswissenschaften« za kandidate kirurgije (1834). Obenem je prirejal splošno dostopna predavanja iz botanike. Tako je sledil 1844 Hladniku kot učitelj botanike in vodja botaničnega vrta. 1836–39 je bil vodja civil. bolnice v Lj. L. 1848. je bil v Šporerjevi spomenici za ustanovitev univerze v Lj. predlagan za profesorja botanike. Na liceju je poučeval botaniko do razpusta zavoda. 1850 je bil premeščen v Solnograd. — Prim.: Fischer, Gesch. d. Geburtabilfe in Wien, 1909; Radics, Zgodovina civilne bolnice; Voss v Jahresbericht d. Staats-Ober-Realschule in Laibach, 1884. Pr.