Novi Slovenski biografski leksikon
Po posvetitvi oktobra 1814 je deloval kot kaplan v Hrušici, Postojni in Trnovem (Ilirska Bistrica), vikar na Premu ter župnik in dekan v Jelšanah. 1838 je postal tržaški stolni kanonik ter dekan župnij izven mestnega obzidja. To mu je avtomatično prineslo še šolsko nadzorništvo tega ozemlja. 1850 je postal stolni dekan. Skupaj s škofoma Matevž Ravnikarjem in Jernejem Legatom ter duhovnimi slovenskimi sobrati je bil med nosilci slovenskega kulturnega življenja v Trstu, zlasti na področju šolstva, saj so prek Cesarsko-kraljeve Primorske zaloge šolskih bukev s priročniki oskrbovali praktično ves slovenski etnični prostor. V slovenski jezik je prevajal različne uradne odloke, zlasti 1848, s čemer je sooblikoval slovensko politično in ustavnopravno terminologijo. Pisal je tudi v Novice. 1856 je izšla njegova knjiga Zveden kmet al' Najpotrebniši nauki kmetijstva za nedeljske šole po deželi, s čemer se je skupaj z Matijem Vertovcem in Janezem Zalokarjem uvrstil med najpomembnejše slovenske kmetijske teoretike sredine 19. stoletja. Bil je član Ljubljanske kmetijske družbe. Pospeševal je razvoj živinoreje, čebelarstva, svilogojstva, predvsem pa sadjarstva v Brkinih. Na Premu in v Jelšanah je ustanovil drevesnici, ki sta bili med prvimi v tem delu Slovenije. Zaradi zaslug za razvoj poljedeljstva je bil odlikovan najprej z viteškim redom in nato s komturskim križcem Francjožefovega reda.
Komentiraj posredujte nam svoj komentar ali predlog za izboljšavo vsebine