Torek, 10. 12. 2024, 6.20
5 dni, 11 ur
Odbor DZ o prehodnem zakonu za TEŠ
Odbor DZ za infrastrukturo, okolje in prostor bo danes obravnaval predlog zakona o prehodnem financiranju pospešenega in pravičnega izstopa iz premoga, po katerem bi TEŠ od začetka leta 2025 do 30. aprila 2027 opravljal javno službo zagotavljanja toplote za Šaleško dolino. S tem bi se TEŠ in premogovnik izognila stečaju in ohranila zaposlene.
Odbor DZ za infrastrukturo, okolje in prostor bo danes obravnaval predlog zakona o prehodnem financiranju pospešenega in pravičnega izstopa iz premoga, po katerem bi TEŠ od začetka leta 2025 do 30. aprila 2027 opravljal javno službo zagotavljanja toplote za Šaleško dolino. S tem bi se TEŠ in premogovnik izognila stečaju in ohranila zaposlene.
Po predlogu zakona bi Termoelektrarna Šoštanj (TEŠ) od 1. januarja 2025 do 30. aprila 2027 izvajala gospodarsko javno službo zagotavljanja toplote za daljinsko ogrevanje v občinah Velenje in Šoštanj.
Nadomestilo iz dividend energetskega stebra
Razliko med prihodki in stroški gospodarske javne službe bi krila država z nadomestilom, ki naj bi v teh treh kurilnih sezonah znašalo okoli 324 milijonov evrov. Nadomestilo bi država predvidoma krila iz dividend energetskega stebra družb pod Slovenskim državnim holdingom (SDH). Poleg tega bo treba za to obdobje zagotoviti še skoraj 80 milijonov evrov za odplačilo kredita Evropski investicijski banki (EIB).
TEŠ bi za proizvodnjo toplote obratoval z zmanjšano močjo, a proizvajal tudi med 40 in 45 odstotki električne energije kot sicer ob polnem obratovanju. Proizvedeno elektriko in tudi druge stranske produkte bi lahko prodal.
Urejanje prehodnega obdobja
Kot pravi ministrstvo za okolje, podnebje in energijo, bi ta zakon zagotovil prehodno obdobje za sprejetje ukrepov za pravičen prehod regije po opustitvi rabe premoga, ki je predvidena do leta 2033. Te ukrepe bosta predvidoma opredelila zakon o postopnem zapiranju Premogovnika Velenje in zakon o razvojnem prestrukturiranju savinjsko-šaleške regije.
Odbor bo imel na mizi tudi predlog novele zakona o urejanju prostora, s katero bi rok za uporabo starih občinskih prostorskih aktov in starih prostorskih ureditvenih pogojev podaljšali z 31. decembra 2024 na 30. oktober 2026. Občinskega prostorskega načrta po novem sistemu namreč nima še 23 občin in če roka ne bi podaljšali, na območju teh občin po 1. januarju 2025 ne bi bila več mogoča izdaja gradbenih dovoljenj.