Ogled vira Brabham

Za urejanje te strani nimate dovoljenja zaradi naslednjega razloga:
Vaš IP-naslov je v razponu, ki je blokiran v vseh vikijih Fundacije Wikimedia.
Blokiranje je opravil_a uporabnik_ca ‪Jon Kolbert‬. Navedeni razlog: Open proxy/Webhost: See the help page if you are affected .
Začetek blokiranja: 06:35, 21. februar 2024
Pretek blokiranja: 06:35, 21. februar 2029
Vaš trenutni IP-naslov je 3.84.25.49. Blokirani razpon je 3.84.0.0/16.
Prosimo, da v vseh morebitnih poizvedbah vključite vse zgornje podrobnosti. Če menite, da ste bili blokirani po pomoti, lahko najdete dodatne informacije in navodila v globalnem pravilniku Brez odprtih posredniških strežnikov.
V nasprotnem primeru prosimo, da za razpravo o blokiranju objavite zahtevek za pregled v Meta-Wikiju. Lahko tudi pošljete e-pošto v čakalno vrsto upravnikov VRT na stewards@wikimedia.org, vključno z vsemi zgornjimi podatki.
Vsebino te strani si lahko ogledate in jo kopirate.
{{Former F1 team |
 Short_name = Brabham |
 Long_name = Motor Racing Developments, Ltd.|
 Logo = [[Slika:Brabham91.gif]] |
 Base = [[Milton Keynes]], [[Združeno kraljestvo Velike Britanije in Severne Irske|Združeno kraljestvo]] |
 Founders = [[Jack Brabham]]<br />[[Ron Tauranac]] |
 Staff = [[Bernie Ecclestone]] <br /> [[Gordon Murray]] <br /> [[Ron Dennis]] <br /> [[Charlie Whiting]] <br /> [[Judd (engine)|John Judd]]|
 Drivers = [[Jack Brabham]] <br /> [[Dan Gurney]] <br />[[Damon Hill]]<br />[[Graham Hill]]<br/>[[Denny Hulme]] <br /> [[Niki Lauda]] <br /> [[Nelson Piquet]] |
 Debut = [[Velika nagrada Nemčije 1962]] |
 Races = 402 |
 Cons_champ = 2 ({{F1|1966}}, {{F1|1967}}) |
 Drivers_champ = 4 ({{F1|1966}}, {{F1|1967}}, {{F1|1981}}, {{F1|1981}})|
 Wins = 35 |
 Poles = 40 |
 Fastest_laps = 43 |
 Last race = [[Velika nagrada Madžarske 1992]] |
}}

'''Motor Racing Developments Ltd.''' (bolj znano kot '''Brabham'''; {{IPA2|ˈbræbəm}}) je bilo moštvo Formule 1, ki sta ga ustanovila [[Avstralci|Avstralca]] [[Jack Brabham]] (dirkač) in [[Ron Tauranac]] (inženir). Osvojilo je štiri [[Seznam svetovnih prvakov-voznikov Formule 1|dirkaške]] ({{F1|1966}}, {{F1|1967}}, {{F1|1981}}, {{F1|1983}}) in dva [[Seznam svetovnih prvakov-konstruktorjev Formule 1|konstruktorska naslova]] ({{F1|1966}}, {{F1|1967}}) prvakov v tridesetih letih nastopanja v Formuli 1. Še do danes je naslov Jacka Brabhama v [[Formula 1 sezona 1966|sezoni 1966]] edini v zgodovini, ki ga je osvojil dirkač z dirkalnikom, ki je nosil njegovo ime.

V sezonah {{F1|1966}} in {{F1|1977}} je moštvo osvojilo oba naslova z avstralskimi motorji [[Repco]]. V [[1960.|60-tih]] je bil Brabham največji proizvajalec dirkalnikov z odprtimi kolesi na svetu, saj jih je proizvedel 500 do leta [[1970]]. Brabhamovi dirkalniki so osvajali prvenstva [[Formula 2|Formule 2]] in [[Formula 3|Formule 3]] ter sodelovali na dirki [[Indianapolis 500]].

V [[1970.|70-tih]] in [[1980.|80-tih]] je bil lastnik [[Britanci|britanski]] poslovnež [[Bernie Ecclestone]], moštvo pa je vpeljalo številne novosti - na primer karbonske zavore, dolivanje goriva in hidropnevmatično vzmetenje. V 80-tih je osvojilo še dva dirkaška naslova z [[Brazilci|Brazilcem]] [[Nelson Piquet|Nelsonom Piquetom]] in postalo prvo moštvo, ki je osvojilo naslov z dirkalnikom s turbo motorjem.

Po tem, ko je Ecclestone leta [[1987]] moštvo prodal, je moštvo prevzela [[japonska]] družba Middlebridge Group. Toda v sredini [[Formula 1 sezona 1992|sezone 1992]] so bankrotirali, kar je preiskoval celo [[Združeno kraljestvo Velike Britanije in Severne Irske|britanski]] urad za preprečevanje prevar.

==Začetki==
[[Slika:BrabhamJack1966B.jpg|thumb|left|Ustanovitelj in dirkač [[Jack Brabham]]]]
Moštvo Brabham sta ustanovila [[Avstralci|Avstralca]] [[Jack Brabham]] in [[Ron Tauranac]], ki sta se spoznala leta [[1951]] kot uspešna konstruktorja in dirkača v [[Avstralija|Avstraliji]]. Brabham je bil uspešnejši in je dirkaško kariero leta [[1955]] nadaljeval v [[Združeno kraljestvo Velike Britanije in Severne Irske|Združenem kraljestvu]], kjer je najprej dirkal za moštvo [[Cooper Car Company]]. Do [[Formula 1 sezona 1958|sezone 1958]] je napredoval v dirkača za [[Formula 1|Formulo 1]], najvišji razred [[motošport]]a, kot ga označuje [[FIA]], krovna organizacija dirkaškega športa<ref>Kratica 'FIA' v tem članku se nanaša na krovno motošportno organizacijo. Do leta 1978 je bil motošport direktno pod ''Commission Sportive Internationale'' (CSI), od leta 1978 pa pod organizacijo ''Fédération Internationale du Sport Automobile'' (FISA), obe hčerinski organizaciji FIE. Leta 1992 je FIA razpustila FISO in prevzela tudi njeno vlogo</ref>. V sezonah {{F1|1959}} in {{F1|1960}} je Brabham osvojil dirkaška naslova prvaka z revolucionarnim Cooperjevim dirkalnikom z motorjem nameščenim za dirkačem.

Kljub prednosti s prvim tovrstnim dirkalnikom, pa sta bila moštvo Cooper in njegov glavni inženir Owen Maddock zelo zadržana pri nadaljnjih izboljšavah dirkalnika. Brabham je pritiskal na moštvo za nove izboljšave in igral pomembno vlogo v razvoju zelo uspešnega Cooperjevega dirkalnika [[Cooper T53]] za [[Formula 1 sezona 1960|sezono 1960]], s pomočjo starega prijatelja Tauranaca<ref>Lawrence (1999) str. 18, 22 Brabham se je posvetoval s Tauranacom o celi vrsti tehničnih vprašanj od kar je prišel v Veliko Britanijo. Uporabljal je menjalne zobnike Tauranaca že več let, Tauranac pa mu je tudi svetoval o geometriji vzmetenja na Cooperju T53</ref>. Brabham je bil prepričan, da lahko naredi boljši dirkalnik kot Cooper, zato je leta 1959 Tauranaca povabil v Veliko Britanijo, na začetku za izdelovanje nadgradenj za cestna avtomobila [[Sunbeam Rapier]] in [[Triumph Herald]], toda z dolgoročno vizijo lastnega dirkaškega moštva<ref>Lawrence (1999) str. 22-4 Jack je že poskušal kupiti Cooper skupaj z moštvenim kolego [[Roy Salvadori|Royem Salvadorijem]]</ref>. Brabham je opisal Tauranaca kot »absolutno edinega človeka, s katerim bi šel v partnerstvo«<ref>Brabham, Nye (2004), str. 140</ref>. S tem ciljem sta Brabham in Tauranac ustanovila Motor Racing Developments Ltd. (MRD), pri čimer sta se izognila uporabi katerega od svojih priimkov. Nova družba naj bi s Cooperjem tekmovala za tržni delež dirkalnikov po naročilu. Ker je bil Brabham še vedno zaposlen v Cooperju, je Tauranac prvi dirkalnik MRD-ja razvijal v tajnosti za nižjo serijo [[Formula Junior]]. Dirkalnik je bil predstavljen poleti leta [[1961]], MRD pa je bil kmalu preimenovan. Motošportni novinar [[Gérard Crombac|Jabby Crombac]] je namreč izpostavil, da bi Francozi to kratico prebrali podobno kot francosko besedo ''merde''<ref>Scarlett (maj 2006) str. 43. 
Čeprav še bolj spominja na glagol ''emmerder''. Te zgodbe se spominjata tako Ron Tauranac kot tudi mehanik Brabhama Michael Scarlett. Tudi britanski novinar Alan Brinton je Brabhama opozoril na nesrečno naključje. Glej Drackett (1985) str. 21</ref>. Posledično so bili dirkalniki znano kot Brabhami, oznaka pa je bila BT kot ''Brabham Tauranac''<ref>Drackett (1985) str. 18, 21 Prvi prototip FJunior je postal tako BT1, njegova končna različica pa BT2</ref>.

Do [[Formula 1 sezona 1961|sezone 1961]] sta tudi [[Team Lotus|Lotus]] in [[Scuderia Ferrari|Ferrari]] naredila dirkalnika z motorjem za dirkačem, ki je bil še bolj napreden od Cooperjevega, zato je imel Brabham slabo sezono z le štirimi osvojenimi prvenstvenimi točkami. Po tem ko je s privatnim dirkalnikom Cooper sodeloval ne nekaj neprvenstvenih dirkah v sezoni 1961, je Brabham zapustil moštvo pred [[Formula 1 sezona 1962|sezono 1962]], v kateri je sodeloval z dirkalniki svojega moštva Brabham Racing Organisation, ki jih je izdelovalo podjetje Motor Racing Developments<ref name="Law31">Lawrence (1999) str. 31</ref><ref>Brabham, Nye (2004) str. 14, 145-9 Brabhamova in Tauranacova (Lawrence 1999 str. 32) razlaga, če je BRO nastal za Formulo 1, ali je obstajal že prej, se razlikujeta</ref>.

==Dirkaška zgodovina - Formula 1==
===Jack Brabham in Ron Tauranac ({{F1|1961}}–{{F1|1970}})===
[[Slika:Brabham_racing_organisation_logo.gif|thumb|right|'Brabham Racing Organisation' je do leta 1968 dirkal s tovarniškim moštvom]]
Motor Racing Developments se je najprej posvetil služenju denarja z izgradnjo dirkalnikov po naročilu za nižje razrede Formul, zato nov dirkalnik Formule 1 ni bil pripravljen do sredine [[Formula 1 sezona 1962|sezone 1962]]. Brabham Racing Organisation (BRO) je tako moral začeti sezono s starejšo [[Team Lotus|Lotusovo]] šasijo, s katero sta se oba dirkača Brabhama uspela dvakrat uvrstiti med dobitnike točk, dokler na dirki za [[Velika nagrada Nemčije 1962|Veliko nagrado Nemčije]] niso debitirali s turkizno obarvanim dirkalnikom [[Brabham BT3]]. Sicer je Jack Brabham zaradi težave s pedalom za plin odstopil v devetem od petnajstih krogov, toda v zadnjem delu sezone je osvojil dve četrti mesti<ref>Henry (1985) str. 21–22. Brabham je kupil šasijo [[Lotus 24]], toda je moral zaradi požara v delavnici kasneje uporabljati starejšo različico [[Lotus 21]]. Moštvo Lotus je rezerviralo najnovejšo šasijo [[Lotus 25]] le za svoje dirkače</ref>.

[[Slika:Brabham BT3.jpg|thumb|left|260px|[[Brabham BT3]], prvi Brabhamov dirkalnik Formule 1]]
Od [[Formula 1 sezona 1963|sezone 1963]] je bil Brabhamov dirkaški kolega v moštvu Američan [[Dan Gurney]], dirkalniki pa so bili zdaj obarvani v avstralske [[Seznam mednarodnih obarvanj dirkalnikov Formule 1|nacionalne barve]], zeleno in zlato<ref>Brabham, Nye (2004) str. 147</ref>. Jack Brabham je dosegel prvo zmago moštva na neprvenstveni dirki [[Solituderennen 1963|Solituderennen]] v sezoni 1963<ref>Henry (1985) str. 28</ref>. Gurney pa je dosegel prvi prvenstveni zmagi v naslednji [[Formula 1 sezona 1964|sezoni 1964]], na dirkah za [[Velika nagrada Francije 1964|Veliko nagrado Francije]] in [[Velika nagrada Mehike 1964|Veliko nagrado Mehike]]. Brabhamovi tovarniški in privatni dirkalniki pa so dosegli še tri zmage na neprvenstvenih dirkah v sezoni 1964<ref>Henry (1985) str. 35–41</ref>. [[Formula 1 sezona 1965|Sezona 1965]] pa ni bila tako uspešna, končala se je celo brez zmage. Brabham je že tri leta zapored končal na tretjem ali četrtem mestu v konstruktorskem prvenstvu, slaba zanesljivost dirkalnikov pa je večkrat po obetavnem začetku uničila dirko. Športni novinarji, kot sta bila Mike Lawrence in David Hodges, so napisali, da je pomanjkanje denarja stalo moštvo boljših rezultatov, kar je potrdil tudi Ron Tauranac<ref>Tauranac pravi, (Lawrence (1999) str. 48) da bi tretji mehanik pomenil vidno izboljšanje zanesljivosti dirkalnikov. Lawrence pa zapiše: (Lawrence (1999) str. 71) »Če bi Jack bil pripravljen zapraviti le nekaj več denarja, bi bili rezultati dosti boljši.« Hodges (1990) str. 32 zapiše »Preveč je bilo poudarka na ekonomiji. (...) Tak odnos je Brabhama stal nekaj več zmag.«</ref>.

Za [[Formula 1 sezona 1966|sezono 1966]] je [[FIA]] podvojila največjo dovoljeno delovno prostornino motorjev na 3,0L, taki motorji pa so bili v tistem času sila redki. Brabham je uporabljal avstralske motorje [[Repco]], ki pred tem niso nikoli dobavljali motorjev moštvu Formule 1, temeljili pa so na [[aluminij]]astem motorju V8 iz propadlega projekta cestnega avtomobila [[Oldsmobile]] F85<ref>Lawrence (1999) str. 51–52</ref>. Phil Irving iz tovarne [[Vincent Motorcycle]] je bil kot glavni inženir najbolj zaslužen za izgradnjo dobrega motorja v tako kratkem času. Kljub temu, pa jih je le malo verjelo, da bo dirkalnik Brabham-Repco konkurenčen<ref>Unique str. 43 Moštvo je bilo edino, ki ni sodelovali pri snemanju filma ''Grand Prix'' na prvenstvenih dirkah v tisti sezoni</ref>, toda lahki in zanesljivi Brabhamovi dirkalniki so vse od začetka sezone dirkali v ospredju. Na dirki za [[Velika nagrada Francije 1966|Veliko nagrado Francije]] na dirkališču [[Reims-Gueux]] je [[Jack Brabham]] postal prvi dirkač v [[Zgodovina Formule 1|zgodovini Formule 1]], ki je zmagal na prvenstveni dirki z dirkalnikom, ki je nosil njegovo ime. Od takrat je ta dosežek uspelo ponoviti le njegovem bivšem moštvenem kolegu [[Bruce McLaren|Brucu McLarnu]]. To je bila le prva od štirih zaporednih zmag, s katerimi je zdaj že štiridesetletni Jack Brabham osvojil še svoj tretji naslov prvaka, s čimer je postal prvi in do sedaj edini dirkač v zgodovini Formule 1, ki je osvojil dirkaški naslov prvaka z dirkalnikom, ki je nosil njegovo ime (''cf'' [[Surtees]], [[Hill (constructor)|Hill]] in [[Fittipaldi Automotive]]). V [[Formula 1 sezona 1967|sezoni 1967]] je naslov prvaka osvojil Jackov moštveni kolega, Novozelandec [[Denny Hulme]], ki je imel med sezono manj težav z okvarami, verjetno zaradi želje Brabhama, da najprej sam preizkusi nove dele dirkalnika<ref>Lawrence (1999) str. 92 Hulme, Tauranac in Frank Hallam, Repco-Brabhamov glavni inženir, se vsi strinjajo s tem</ref>. Moštvo Brabham je v obeh sezonah osvojilo še konstruktorski naslov<ref>Fearnley (maj 2006) str. 34–40</ref>.

Za [[Formula 1 sezona 1968|sezono 1968]] je Avstrijec [[Jochen Rindt]] zamenjal Hulmeja, ki je prestopil v [[McLaren]]. Repco je izdelal močnejšo različico motorja V8, da bi bil konkurenčen Fordovemu novem motorju [[Cosworth DFV]], toda izkazal se je za nezanesljivega. Počasna komunikacija med Veliko Britanijo in Avstralijo pa je naredila popravljanje napak motorja še toliko bolj zapleteno. Dirkalnik je bil hiter, Rindt je v sezoni osvojil dva najboljša štartna položaja, toda Brabham in Rindt sta skupaj končala le tri dirke v sezoni, skupno pa je moštvo osvojilo le deset točk<ref>Fearnley (maj 2006) str. 41</ref>.

[[Slika:1970 Brands Hatch Race of Champions Jack Brabham BT33.jpg|thumb|right|320px|[[Brabham BT33]], prvi Brabmahov dirkalnik iz kompaktne ''školjke'']]
Čeprav je za [[Formula 1 sezona 1969|sezoni 1969]] Brabham pridobil motorje Cosworth DFV, pa je Rindt prestopil v Lotus. Njegova zamenjava, [[Jacky Ickx]], je imel dobro drugo polovico sezone z zmagama na dirkah za [[Velika nagrada Nemčije 1969|Veliko nagrado Nemčije]] in [[Velika nagrada Kanade 1969|Veliko nagrado Kanade]], Jack Brabham pa je moral zaradi nesreče na testiranjih izpustiti nekaj dirk<ref>Henry str. 85</ref>. Ickx je osvojil drugo mesto v dirkaškem prvenstvu z 37-imi točkami, prvak pa je postal [[Jackie Stewart]] s 63-imi. Brabham je dosegel nekaj najboljših štartnih položajev in dve uvrstitvi na stopničke, toda kar polovico dirk ni končal. Moštvo Brabham je bilo tudi drugo v konstruktorskem prvenstvu, k čemer je pripomogel tudi [[Piers Courage]] z drugima mestoma na dirkah za [[Velika nagrada Monaka 1969|Veliko nagrado Monaka]] in [[Velika nagrada ZDA 1969|Veliko nagrado ZDA]] s privatnim Brabhamom moštva [[Frank Williams Racing Cars]]<ref>Henry (1985) str. 79–80</ref>.

Jack Brabham se je nameraval upokojiti ob koncu sezone 1969 in prodati delež v moštvu Tauranacu. Toda Rindtova odločitev, da ostane v Lotusu, je pomenila, da je moral Brabham dirkati še eno sezono<ref>Lawrence (1999) str. 109 & Brabham, Nye (2004) str. 230–231 Tehnično je bil uslužbenec moštva v svoji zadnji sezoni</ref>. Zmagal je na prvi dirki [[Formula 1 sezona 1970|sezone 1970]] za [[Velika nagrada Južne Afrike 1970|Veliko nagrado Južne Afrike]] in bil med sezono hiter, toda prevečkrat je odstopil zaradi mehaničnih okvar<ref>Henry (1985) str. 93</ref>. Skupaj z drugim dirkačem moštva [[Rolf Stommelen|Rolfom Stommelenom]], sta moštvu prinesla četrto mesto v konstruktorskem prvenstvu.

===Ron Tauranac ({{F1|1971}})===
[[Slika:1971 Race of Champions G Hill Brabham BT34.jpg|thumb|right|320px|[[Brabham BT34]] s katerim je zadnjo zmago dosegel [[Graham Hill]]]]
Tauranac je za [[Formula 1 sezona 1971|sezono 1971]] v moštvo pripeljal dvakratnega prvaka [[Graham Hill|Grahama Hilla]] in mladega Avstralca [[Tim Schenken|Tima Schenkena]]. Tauranac je zasnoval nenavaden dirkalnik [[Brabham BT34]], ki je zaradi svojega videza dobil vzdevek ''Lobster claw''. Dvojni hladilnik je bil nameščen pred prednjima kolesoma, edina različica pa je bila zgrajena za Hilla. Čeprav Hill po nesreči v [[Formula 1 sezona 1969|sezoni 1969]] ni bil več med najhitrejšimi dirkači, pa je dosegel svojo zadnjo zmago na neprvenstveni dirki [[BRDC International Trophy 1971|BRDC International Trophy]] na dirkališču [[Silverstone Circuit|Silverstone]]<ref>Henry (1985) str. 114–17</ref>, v konstruktorskem prvenstvu pa je moštvo doseglo le sedem točk.

Tauranac, inženir po duši, je začutil, da njegov proračun okoli 100.000 [[Ameriški dolar|dolar]]jev ni bil dovolj, da bi lahko deloval sam, zato je začel iskati izkušenega finančnega partnerja<ref>Lawrence (1999) str. 113</ref>. Moštvo je za 100.000 dolarjev kupil Britanski poslovnež [[Bernie Ecclestone]], nekdanji manager Jochena Rindta in dotedanji lastnik moštva [[Connaught Engineering|Connaught]]. Tauranac je ostal v moštvu kot glavni inženir in šef tovarne<ref>Lawrence (1999) str. 116</ref>.

===Bernie Ecclestone ({{F1|1972}}–{{F1|1987}})===
[[Slika:Brabham BT44 front.jpg|thumb|250px|left|Razstavljen [[Brabham BT44]] ({{F1|1974}} - {{F1|1975}})]]
Tauranac je na začetku [[Formula 1 sezona 1972|sezone 1972]] zapustil moštvo, ker je Ecclestone spremenil organizacijo Brabhama brez posvetovanja z njim. Ecclestone je kasneje povedal, da se razmerje med njima ne bi odneslo, kajti oba naj bi imela način reševanja težav v slogu: »Bodi razumen in naredi zadevo na moj način!«<ref>Lawrence str. 116–118</ref>. Vrhunec sicer slabe sezone za moštvo, ki je nastopali s kar tremi različnimi modeli dirkalnikov, je bil najboljši štartni položaj [[Carlos Reutemann|Carlosa Reutemanna]] na njegovi domači dirki za [[Velika nagrada Argentine 1972|Veliko nagrado Argentine]] in zmaga na neprvenstveni dirki za [[Velika nagrada Interlagosa 1972|Veliko nagrado Interlagosa]]. Za [[Formula 1 sezona 1973|sezono 1973]] je Ecclestone inženirja [[Gordon Murray|Gordona Murraya]] postavil za šefa inženirjev. Mladi Južnoafričan je naredil trikotniško oblikovan dirkalnik [[Brabham BT42]], s katerim je Reutemann dosegel dve uvrstitvi na stopničke in sedmo mesto v dirkaškem prvenstvu.

V [[Formula 1 sezona 1974|sezoni 1974]] je Reutemann dosegel prve tri zmage v svoji karieri, Brabhamove prve po sezoni 1970. Moštvo je zasedlo peto mesto v konstruktorskem prvenstvu in izkoristilo boljše dirkalnike [[Brabham BT44]]. Po dobri sezoni so jih mnogi šteli za favorite pred naslednjo [[Formula 1 sezona 1975|sezono 1975]], ki se je za moštvo začela odlično s prvo zmago [[José Carlos Pace|Joséja Carlosa Paceja]] na njegovi domači in drugi dirki sezone za [[Velika nagrada Brazilije 1975|Veliko nagrado Brazilije]]. Toda v nadaljevanju sezone je prekomerna obraba pnevmatik pogosto upočasnjevala dirkalnike na dirkah<ref>Gill (ed.) (1976) str. 103</ref>. Pace je dosegel še dve uvrstitvi na stopničke in končal na šestem mestu v dirkaškem prvenstvu, Reutemann pa je s petimi uvrstitvami na stopničke, tudi zmago na dirki za [[Velika nagrada Nemčije 1975|Veliko nagrado Nemčije]], zasedel tretje mesto v dirkaškem prvenstvu. V konstruktorskem prvenstvu je Brabham zasedel drugo mesto, kar je najboljša uvrstitev moštva po sezoni 1969.

Medtem ko sta se konkurenčni moštvi Lotus in McLaren zanašali na motorje Cosworth DFV vse od konca [[1960.|šestdesetih]] do začetka [[1980.|osemdesetih]] let, je Ecclestone videl priložnost za prednost pred konkurenti v drugem motorjem. Kljub uspehu Murrayovih dirkalnikov, ki jih je poganjal Cosworthov motor, je Ecclestone podpisal pogodbo z [[Alfa Romeo|Alfo Romeo]] za njihove močne motorje  [[flat-12]] od [[Formula 1 sezona 1976|sezone 1976]] naprej. Motorji so bili brezplačni, toda novi dirkalniki [[Brabham BT45]] so bili obarvani v barvah [[Martini Racing]]a, toda bili so nezanesljivi in pretežki<ref>Henry (1985) str. 159–161</ref>. V sezonah 1976 in {{F1|1977}} je Brabham padel nekje v sredino, zato je Reutemann že pred koncem sezone 1976 zapustil moštvo in prestopil v [[Scuderia Ferrari|Ferrari]]. Pred sezono 1977 ga je zamenjal [[John Watson (racing driver)|John Watson]], toda moštvo je izgubilo tudi Paceja, ki se je na začetku sezone 1977 smrtno ponesrečil v letalski nesreči<ref>Henry (1985) str. 164, 167</ref>.

Za [[Formula 1 sezona 1978|sezono 1978]] je imel Murrayov [[Brabham BT46]] več novih tehnologij, s katerimi je želel premagati preveliko težo dirkalnika in ostale pomanjkljivosti zaradi Alfinega motorja. Ecclestone je v moštvo pripeljal dvakratnega prvaka [[Niki Lauda]], ki je imel kar 1 milijon dolarjev plače, kar je pokril nov italijanski sponzor [[Parmalat]]. V [[Formula 1 sezona 1979|sezoni 1979]] je bil dominantni dirkalnik [[Lotus 79]], ki je izkoriščal podtlak pod dirkalnikom, toda Lauda je zmagal na dveh dirkah z dirkalnikom [[Brabham BT46]], na eni od teh s kontroverzno verzijo BT46B z ventilatorjem.

Partnerstvo z Alfo Romeo se je med [[Formula 1 sezona 1979|sezono 1979]] končalo, v moštvo pa je prišel mladi Brazilec [[Nelson Piquet]]. Murrayev novi dirkalnik [[Brabham BT48]], ki je dobro izkoriščal podtlak pod dirkalnikom, je bil zgrajen okoli novega motorja Alfa Romeo V12 in je imel revolucionarne karbonske zavore, ki jih je Brabham izdelal prvič poskusno leta 1976. Toda zaradi nepričakovanega upogibanja aerodinamičnih elementov je bilo opravljanje z dirkalnikom nepredvidljivo, motor pa je bil nezanesljiv. Zato je moštvo na koncu sezone zasedalo le osmo mesto v konstruktorskem prvenstvu<ref>Henry (1985) str. 191</ref>. Alfa Romeo je med sezono začela testirati lastni dirkalnik, zato se je moral Ecclestone vrniti na motorje Cosworth DFV, kar je Murray opisal z besedam: »Kot da bi bili na počitnicah!«<ref>Henry (1985) str. 213, 215</ref>. Novi lažji dirkalnik [[Brabham BT49]], ki ga je poganjal Cosworthov motor, je bil nared ob koncu [[Formula 1 sezona 1979|sezone 1979]] za dirko za [[Velika nagrada Kanade 1979|Veliko nagrado Kanade]]. Na treningu pred dirko je Lauda napovedal svojo takojšnjo upokojitev, kar je kasneje razložil z besedami: »Dirkanje v krogih mi ne prinaša več užitka.«<ref>Henry (1985) str. 216</ref>.

[[Slika:2005 Brands Hatch A1GP 25 Sept Christian Glaesel Brabham BT49D.jpg|270px|left|thumb|[[Brabham BT49]] je v štirih sezonah osvojil en naslov]]
Dirkalnik BT49 je bil uporabljen kar v štirih sezonah. V [[Formula 1 sezona 1980|sezoni 1980]] je Piquet dosegel tri zmage, moštvo pa je osvojilo tretje mesto v konstruktorskem prvenstvu. V tej sezoni je moštvo dirkalnike obarvalo v modro in belo, kar je bilo značilno za dirkalnike Brabham nato vse do zadnjega v [[Formula 1 sezona 1992|sezoni 1992]]. Z boljšim razumevanjem ustvarjanja in delovanja podtlaka, je moštvo naredilo novo verzijo dirkalnika BT49C za [[Formula 1 sezona 1981|sezono 1981]] s hidropnevmatičnim vzmetenjem, da bi se izognili omejitvi glede višine dirkalnika, kar naj bi zmanjševalo podtlak. Piquet, ki je pri razvoju testno sodeloval z Murrayem<ref name="RoePiq">Roebuck (1986) str. 114</ref>, je z njim osvojil dirkaški naslov prvaka s tremi zmagami, toda pojavile so se tudi [[#Kontroverznost|obtožbe o goljufanju]].

[[Renault F1|Renault]] je v Formulo 1 vnesel turbo motorje prvič v sezoni 1977. Brabham je testiral [[BMW]]-jev 4-cilindrični [[BMW M10|M10]] turbo motor poleti leta 1981. Za [[Formula 1 sezona 1982|sezono 1982]] je moštvo izdelalo nov dirkalnik [[Brabham BT50]] okoli BMW-jevega motorja, ki je bil kot Repco šestnajst let pred tem, vzet iz cestnega avtomobila. Brabham je nadaljeval z dirkanjem z dirkalniki BT49D s Cosworthovim motorjem v začetku sezone, med tem ko so reševali težave z zanesljivostjo in obnašanjem dirkalnika z BMW-jevim motorjem. Odnos med Brabhamom in BMW-jev se je poslabšal, ker je nemško podjetje vztrajalo, da Brabham dirka z njihovimi motorji. Dirkalnik s turbo motorjem BT50 je prvo zmago dosegel na dirki za [[Velika nagrada Kanade 1982|Veliko nagrado Kanade]], Piquet pa je osvojil dirkaški naslov prvaka v [[Formula 1 sezona 1983|sezoni 1983]], po tem ko je prav na zadnji dirki sezone za [[Velika nagrada Južne Afrike 1983|Veliko nagrado Južne Afrike]] premagal do tedaj vodilnega v prvenstvu [[Alain Prost|Alaina Prosta]] z [[Renault F1|Renaultom]], s čimer je postal prvi dirkač, ki je osvojil naslov prvaka z dirkalnikom s turbo motorjem. Kljub uspehu Brazilca pa moštvo niti v sezoni 1981, niti v sezoni 1983 ni osvojila konstruktorskega naslova prvaka, ker drugi dirkači v moštvu niso dosegali podobni uspehov, zmagati je uspel le še [[Riccardo Patrese]].

[[Slika:Piquet - Brabham-BMW BT 54 1985-08-02.jpg|thumb|right|320px|[[Nelson Piquet]] v dirkalniku [[Brabham BT54]]]]
Piquet je na dirki za [[Velika nagrada Francije 1985|Veliko nagrado Francije]] v [[Formula 1 sezona 1985|sezoni 1985]] dosegel zadnjo zmago moštva, preden je po koncu sezone prestopil v [[WilliamsF1|Williams]]. Po sedmih letih in dveh naslovih prvaka ni bil zadovoljen s plačo, ki mu jo je Ecclestone ponudil za [[Formula 1 sezona 1986|sezono 1986]]<ref name="RoePiq" />. Sezona je bila zelo slaba, saj se je Murrayov radikalno dolg in nizek [[Brabham BT55]] z motorji BMW dosegel le dve točki. BMW in Brabham se nista strinjala, ali je bila za slabe rezultate bolj kriva šasija ali motor dirkalnika. [[Elio de Angelis]] je postal prva smrtna žrtev moštva, ko se je [[Seznam nesreč s smrtnim izidom v Formuli 1|smrtno ponesrečil]] na testiranju na dirkališču [[Circuit Paul Ricard|Paul Ricard]]. Avgusta je BMW, ki je razmišljal tudi o svoji dirkalnikih, napovedal izstop iz Formule 1. Murray, ki je v veliki meri prevzel vodenje moštva, kajti Ecclestone je bil bolj zaposlen s svojo vlogo v ''Formula One Constructors Association'', je začutil, da moštvo ne deluje več kot je v zadnjih petnajstih letih, in je zapustil moštvo, novembra pa je prestopil v [[McLaren]]<ref name="BGEnd">Lovell (2004) str. 161–164</ref>.

Ecclestone je držal BMW-jeve motorje do izteka pogodbe v [[Formula 1 sezona 1987|sezoni 1987]], toda nemška tovarna ni dobavljala konkurenčnih motorjev, boljše motorje pa so dobavljali [[Arrows]]u. Pomembnejši člani moštva, tudi Murray, so povedali, da je tedaj Ecclestone že izgubil interes za vodenje moštva. Sezona 1987 je bila le malo boljša od predhodne sezone, Patrese in de Cesaris sta skupaj zmogla le deset prvenstvenih točk. Ker Ecclestone ni mogel najti dobrega dobavitelja motorjev, je moštvo zamudilo zadnji rok FIE za prijavo v prvenstvo [[Formula 1 sezona 1988|sezone 1988]], in Ecclestone je napovedal umik moštva iz Formule 1 na dirki za [[Velika nagrada Brazilije 1988|Veliko nagrado Brazilije]] aprila [[1988]]. MRD je prodal [[Alfa Romeo|Alfi Romeo]], kupnina ni znana<ref name="BGEnd" />.

===Joachim Luhti ({{F1|1989}})===
Moštvo Brabham je izpustilo sezono 1988, med katero je prišlo do menjave lastnika. Novi [[Brabham BT58]], ki ga je pogajal motor [[Judd (engine)|Judd]] (še ena od družb, ki jih je ustanovil Jack Brabham), je bil izdelan za [[Formula 1 sezona 1989|sezono 1989]]<ref>Brabham, Nye (2004) str. 254 Engine Developments, tovarna ki izdeluje motorje Judd, je bila ustanovljena s strani Jacka Brabhama v partnerstvu z Johnom Juddom po njegovi dirkaški upokojitvi po sezono 1970. Judd je pred tem delal za Brabham na projektu Repco</ref>. Italijanski dirkač [[Stefano Modena]] je dirkal v moštvo ob bolj izkušenem [[Martin Brundle|Martinu Brundlu]]. V konstruktorskem prvenstvu je moštvo zasedlo osmo mesto, Modena pa je na dirki za [[Velika nagrada Monaka 1989|Veliko nagrado Monaka]] osvojil zadnjo uvrstitev moštva na stopničke.

===Middlebridge Racing ({{F1|1990}}–{{F1|1992}})===
Po aretaciji Luhtija zaradi obtožb o izmikanju plačevanja davkov sredi leta 1989 si je več partnerjev želelo lastništvo nad Brabhamom. Middlebridge Group Limited, japonska inženirska družba, ki je z moštvom Middlebridge Racing sodelovala že v prvenstvu [[Formula 3000|Formule 3000]], je prevzela nadzor nad Brabmahom pred [[Formula 1 sezona 1990|sezono 1990]]. V kupnino je bil vključen tudi kredit 1 milijon [[Britanski funt|funtov]] pri finančni družbi Landhurst Leasing<ref name="Landhurst">Wright (1998) Case Studies - 'Landhursta za podkupnino posodita denar za odkup Brabhama' [http://www.sfo.gov.uk/publications/1997_1998/section_05.asp#brabham www.sfo.gov.uk] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20080804155337/http://www.sfo.gov.uk/publications/1997_1998/section_05.asp#brabham |date=2008-08-04 }}</ref>, toda moštvo je ostalo z zelo majhnim proračunom in je v zadnjih treh sezonah osvojila le nekaj uvrstitev med dobitnike točk. Najmlajši sin Jacka Brabham, [[David Brabham|David]], je v sezoni 1990 dirkal kratek čas v moštvu. Podobno tudi [[Damon Hill]], sin nekdanjega prvaka z Brabhamom, Grahama Hilla, v [[Formula 1 sezona 1992|sezoni 1992]]. Hill je prestopil v odmirajoče moštvo Brabham, po tem ko je moštvo odpustilo [[Giovanna Amati|Giovanno Amati]], zadnji dirkačico ki je poskušala dirkati v Formuli 1, dokler ni zmanjkalo sponzorskih sredstev.

Argentinec [[Sergio Rinland]] je izdelal zadnje dirkalnike Brabhama okrog motorjev Judd, razen v [[Formula 1 sezona 1992|sezoni 1992]], ko so uporabljali [[Yamaha Motor Company Ltd.|Yamahine]] motorje. V sezoni 1992 se je moštvo redko uspelo kvalificirati na dirke. Hill je zadnjo uvrstitev na dirki dosegel na [[Velika nagrada Madžarske 1992|Veliki nagradi Madžarske]], ko je dosegel enajsto mesto z več kot štirimi krogi zaostanka za zmagovalcem. Še pred koncem sezone je moštvu zmanjkalo denarja in je bankrotiralo. Middlebridge Group Limited ni mogel več vračati denarja za zdaj že 6 milijon [[Britanski funt|funtov]] velik kredit pri družbi Landhurst Leasing, ki je šla v prisilno poravnavo. Primer je preiskoval celo britanski urad za preprečevanje prevar. Landhurstovi direktorji so bili spoznani krive korupcije in obsojeni na zaporne kazni, ker so jemali podkupnine za nova posojila Middlebridgu<ref name="Landhurst" />. Brabham je bil tako eden štirih moštev, ki je v tisti sezoni zapustila Formulo 1 (''cf'' [[March Engineering]], [[Fondmetal]] in [[Andrea Moda Formula]]). Čeprav so bili pogovori o oživitvi moštva za prihodnjo [[Formula 1 sezona 1993|sezono 1993]], pa je njeno premoženje prešlo na Landhurst Leasing, ki ga je prodala na dražbi leta 1993<ref>Baker (10. oktober 1993)</ref>. Staro tovarno moštva v [[Chessington]]u je leta [[2006]] kupilo moštva [[Carlin DPR]], ki nastopa v prvenstvu [[GP2]]<ref>''Carlin to enter GP2 in 2007'' [http://www.autosport.com/news/report.php/id/55796 www.autosport.com], [[27. november]] [[2006]]. Pridobljeno 8. decembra 2006</ref>.

==Motor Racing Developments==
[[Slika:1969_British_Grand_Prix_P_Courage_Brabham_BT26.jpg|thumb|right|330px|Več moštev je dirkalo z Brabhami ([[Piers Courage]], [[Frank Williams Racing Cars|FWRC]], {{F1|1969}})]]
[[Slika:Repco_brabham_logo.jpg|thumb|right|120px|Logotip Repco Brabham iz [[1960.|šestdesetih]]]]
Jack Brabham in Ron Tauranac sta družbo, ki sta jo leta 1961 ustanovila za izgradnjo dirkalnikov po naročilu, poimenovala Motor Racing Developments (MRD). Prvotno sta imela oba polovični delež družbe<ref name="Law31" />. Tauranac je skrbel za inženirsko delo in vodenje poslov, Brabham pa je bil testni dirkač in je sklepal posle, kot na primer za uporabo motorjev Repco ali vetrovnika MIRA. Prispeval je tudi ideje ob načrtovanju dirkalnikov, pogosto pa je pomagal izdelovati tudi dele ter nato še sestavljati dirkalnike<ref>Tauranac jo je imenoval Brabhamova trgovina - prvič sta se spoznala v manjši mehanični delavnici, ki jo je vodil Brabham v [[Sydney]]ju v začetku [[1950.|petdesetih]] let</ref>.

Med letoma 1963 in 1965 MRD ni bil direktno udeležen v Formuli 1, kjer je nastopalo Brabhamovo moštvo Brabham Racing Organisation (BRO)<ref>Da je razmerje med obema družbama še bolj zapleteno, je bil MRD preimenovan v Brabham Racing Developments med letoma 1962 in 1964. Henry (1985) str. 24</ref>. Kot ostale stranke, ki so kupovale dirkalnike pri MRD-ju, je BRO kupoval dirkalnike, prvotno po 3.000 [[Britanski funt|funtov]] na dirkalnik<ref>Fearnley (maj 2006) str. 39</ref>, v kar pa ni bil vključen razvoj. MRD pa je pogosto nastopal v ostalih kategorijah Formul. Tauranac ni bil zadovoljen zaradi njegove distance do Formule 1, dokler v [[Formula 1 sezona 1966|sezoni 1966]] ni popolnoma izgubil interes za izdelovanje dirkalnikov Formule 1 pod trenutnimi razmerami. Brabham je iskal druge dobavitelje šasij za BRO, toda dosegla sta dogovor, da je MRD od sezone 1966 bolj udeležen v Formulo 1<ref>Lawrence (1999) str. 74–75</ref>. Po tem ko je Jack Brabham prodaj svoj delež v MRD-ju Ronu Tauranacu konec leta 1969, je MRD tudi uradno nastopal v Formuli 1, čeprav je bilo ime zaradi sponzorskih pogodb na uradnih seznamih dirk različno.

Čeprav so prvi dirkalnik zgradili šele leta 1961, je MRD do sredine [[1960.|šestdesetih]] let prehitel uveljavljene konstruktorje, kot je bil Cooper, ter postal največji proizvajalec enosedežnih dirkalnikov na svetu<ref>Unique str. 111</ref>, do leta 1960 pa so zgradili že 500 dirkalnikov<ref name="car numbers">Lawrence (1999) str. 207</ref>. Med ostalimi moštvi Formule 1, ki so dirkala z Brabhami, sta bila najuspešnejši [[Frank Williams Racing Cars]] in [[Rob Walker Racing Team]]. Na dirki za [[Velika nagrada Velike Britanije 1965|Veliko nagrado Velike Britanije 1965]] je nastopalo kar sedem dirkačev z Brabhami, od tega le dva iz tovarniškega moštva, v tej sezoni pa je bilo običajno na dirkah štiri ali pet dirkačev z Brabhami. Tovarna je izdelala številne dirkalnike za nižje kategorije Formul vsako leto, največ 89 leta 1966<ref name="car numbers" />. Brabham je imel sloves, da so bili dirkalniki za stanke enako dobri kot tisti, ki jih je uporabljalo tovarniško moštvo na dirkah in so bili uporabni takoj. MRO je tudi strankam ponujalo veliko podporo, ki je vključevala tudi pomoč pri nastavitvi dirkalnika s strani Jacka Brabhama. V tem času so bili dirkalniki znani kot Repco Brabhami, ne zaradi uporabe motorjev Repco v Formuli 1 med sezonama {{F1|1966}} in {{F1|1968}}, ampak zaradi manjše sponzorske pogodbe, po kateri je Repco dobavljal dele za dirkalnike Jacku Brabhamu že vse odkar je bil ta pri Cooperju<ref>Henry (1985) str. 53</ref>.

Ob koncu leta 1971 je [[Bernie Ecclestone]] kupil MRD. Zadržal je ime znamke Brabham, kot tudi prihodnji lastniki družbe. Čeprav se je še nekaj časa nadaljevala proizvodnja dirkalnikov za stranke tudi pod Ecclestonom, pa se je Britanec kasneje predvsem posvečal dirkanju v Formuli 1. Zadnji dirkalniki za stranke sta bila dirkalnika [[Formula 2|Formule 2]] BT40 in [[Formula 3|Formule 3]] BT41 iz leta 1973<ref>Hodges (1990) str. 39</ref>, kasneje pa je Ecclestone še prodal nekdanje dirkalnike Formule 1 [[Brabham BT44|Brabham BT44B]] [[RAM Racing]]u v drugi polovici leta 1976<ref>Henry (1985) str. 156 Henry trdi, da je Ecclestone to naredil, da bi se moštvo bolj posvetilo težavam z dirkalnikom [[Brabham BT45]], ki ga je poganjal motor [[Alfa Romeo]]</ref>.

Leta 1988 je Ecclestone prodal Motor Racing Developments Alfi Romeo. Moštvo tiste sezone ni nastopalo v Formuli 1, toda Alfa Romeo je moštvu naložila izdelavo prototipa dirkalnika »Procar«, dirkalnika z obliko limuzine ([[Alfa Romeo 164]]), ki bi vsebovalo izgradnjo dirkalne šasije in namestitev motorja za dirkačem, mišljeno za serijo, da bi večji proizvajalci podpirali dirke Formule 1. Dirkalnik je bil poimenovan [[Brabham BT57]]<ref>GrandPrix.com ''[http://www.grandprix.com/gpe/cref-mcdall.html PEOPLE: ALLEN MCDONALD]''</ref>.

==Dirkaška zgodovina - ostale kategorije==
[[Slika:Brabham BT25.jpg|thumb|left|240px|Brabhamov zadnji zmagovalni dirkalnik v USAC, Brabham BT25 IndyCar iz leta 1968]]
[[Slika:2005 Goodwood Festival of Speed F2 Brabham BT18 Honda.jpg|thumb|left|240px|Brabham BT18-Honda je dominiral v prvenstvu [[Formula 2|Formule 2]] v sezoni 1966]]
[[Slika:1969 F3 Guards Trophy Brands Hatch James Hunt Brabham BT21.jpg|thumb|left|240px|Nekateri znani dirkači so kariero začeli v Brabhamih [[Formula 3|Formule 3]] ([[James Hunt]], 1969)]]
===Indycar===
Brabhamovi dirkalniki so sodelovali na dirki [[Indianapolis 500]] od sredine [[1960.|šestdesetih]] leto do zgodnjih [[1970.|sedemdesetih]]. Po ustavljenem projektu za dirko leta [[Indianapolis 500 1962|1962]]<ref>Lawrence (1999) str. 30</ref>, se je MRD obvezal zgraditi šasijo za Indycar okoli ameriškega motorja [[Offenhauser]]. Rezultat tega, Brabham BT12, je bil uporabljen s strani Jacka Brabhama na dirki leta [[Indianapolis 500 1964|1964]], kjer pa je odstopil zaradi luknje v rezervoarju za gorivo. Dirkalnik je ponovno nastopil na dirki leta [[Indianapolis 500 1966|1966]], ko je [[Jim McElreath]] zasedel tretje mesto. V letih [[Indianapolis 500 1968|1968]], [[Indianapolis 500 1969|1969]] in [[Indianapolis 500 1970|1970]] se je Brabham vrnil na dirko Indianapolis 500, na začetku z 4,2L verzijo Repcovega V8 motorja, ki je bil uporabljen v Formuli 1 in s katerim je [[Peter Revson]] na dirki leta 1969 zasedel peto mesto, nato pa so leta 1970 spet uporabili Offenhauserjev motor<ref>Brabham, Nye (2004) str. 240</ref>. Kombinacija Brabham-Offenhauser je bila uporabljena ponovno leta [[Indianapolis 500 1971|1971]], ko je z [[Christopher J.C. Agajanian|J.C. Agajanianovim]] dirkalnikom peto mesto osvojil [[Bill Vukovich II]]<ref>Lawrence (1999) str. 114</ref>. Brabhamov dirkalnik ni uspel nikoli zmagati na dirki Indianapolis 500, je pa McElreath zmagal na štirih dirkah prvenstva USAC v letih 1965 in 1966 z dirkalnikom Brabham BT12. ''Dean Van Lines Special'', s katerim je [[Mario Andretti]] osvojil prvenstvo USAC, je bila direktna kopija tega dirkalnika, zgradil ga je Andrettijev šef mehanikov Clint Brawner<ref>Lawrence (1999) str. 57 Brawner je popravil BT12 po trčenju leta 1964. Kot del dogovora so mu dovolili narediti kopijo dirkalnika, ki je imel za tisti čas nenavadno razporeditev, saj je bil motor za dirkačem</ref>. Revson je dosegel zadnjo zmago Brabhama v prvenstvu USAC leta 1969 z dirkalnikom BT25, ki je uporabljal Repcov motor<ref name="BrabIndy">Lawrence (1999) str. 99</ref>.

===[[Formula 2]]===
V [[1960.|šestdesetih]] in zgodnjih [[1970.|sedemdesetih]] letih so dirkači Formule 1 pogosto nastopali tudi na dirkah [[Formula 2|Formule 2]]. Leta 1966 je MRD zgradil dirkalnik BT18 za dirke nižje kategorije, motor pa je bil [[Honda|Hondin]]. Dirkalnik je bil izjemno uspešen, saj je zmagal na enajstih zaporednih dirkah Formule 2, ki sta jih dosegla Brabham in Hulme. Dirkalnik je na dirke prijavil MRD, ne Brabham Racing Organisation, da bi se izognili direktnemu sporu z Repcom, njihovem dobaviteljem motorjev za Formulo 1<ref>Unique str. 117</ref>.

===[[Formula 3]]===
Prvi Brabhamov dirkalnik [[Formula 3|Formule 3]] je bil BT9, ki je v sezoni 1964 zmagal na štirih pomembnejših dirkah. BT15, ki je sledil leta 1965, je bil izjemno uspešen dirkalnik. Prodanih je bilo 58 dirkalnikov, ki so dosegli 42 zmag na pomembnejših dirkah. Nadaljnji razvoj, ki je temeljil na istem konceptu, sledil pa je tudi pojavu krilc, je bil zelo konkurenčen vse do leta 1971. BT38C iz leta 1972 je bil Brabhamov prvi dirkalnik zgrajen iz školjke in prvi dirkalnik, ki ga ni naredil Tauranac. Čeprav so dobili 40 naročil, pa ni bil tako uspešen kot njegovi predhodniki. BT41 oglate oblike je bil zadnji Brabhamov dirkalnik Formule 3<ref>Hodges (1998) str. 34–39</ref>.

===Športni dirkalniki===
Tauranac ni užival v izdelovanju športnih dirkalnikov, zato je temu namenil le majhen delež časa, ki ga je v MRD-ju namenil izredno uspešnim enosedežnim dirkalnikom. Med letoma 1961 in 1972 je bil zgrajenih le štirinajst športnih dirkalnikov, od skupno 600 dirkalnikov<ref>Lawrence (1999) pp.205–207</ref>. BT8A je bil edini športni dirkalnik zgrajen v nekaj večji seriji in je bil razmeroma uspešen na nacionalnih dirkah Velike Britanije v letih 1964 in 1965<ref>Lawrence (1999) p.55</ref>. Podoben koncept je bil nadgrajen z dirkalnikom BT17 leta 1966, ki je bil opremljen z 4,1L motorjem Repco za [[Can-Am]], toda zgrajen je bil le en primerek, projekt pa je bil zaradi nezanesljivosti motorja hitro opuščen<ref>Lawrence (1999) str. 84–85</ref>.

==Tehnične inovacije==
[[Slika:2001 Goodwood Festival of Speed Brabham BT46B Fan car.jpg|right|thumb|340px|[[Brabham BT46|BT46B]] je v [[Formula 1 sezona 1978|sezoni 1978]] enkrat zmagal preden je bil prepovedan]]
Brabham je imel sloves tehnično konservativnega moštva v [[1960.|šestdesetih]] letih, predvsem ker so se držali tradicionalnega sestavljenega ogrodja dirkalnika še dolgo po tem, ko je Lotus predstavil lažjo in trdnejšo ''školjko'' v [[Formula 1 sezona 1962|sezoni 1962]]. Glavni inženir Brabhama Tauranac je takrat menil, da školjke v začetnem obdobju še niso bil toliko trdnejše od dobro zgrajenih sestavljenih ogrodij, težje jih je bilo popravljati in niso bile primerne za MRD-jeve stranke<ref>Lawrence (1999) str. 44–45</ref>. Njegovi ''staromodni'' dirkalniki so osvojili tako konstruktorska kot tudi dirkaška naslova v sezonah {{F1|1966}} in {{F1|1967}}, vse do obvezne uporabe školjk, ki so bile varnejše, za [[Formula 1 sezona 1970|sezono 1970]] pa so bili še konkurenčni<ref>Nye (1986) str. 60. Brabhamov BT26A in [[Matra|Matrin]] eksperimentalni dirkalni s pogonom na vsa štiri kolesa [[Matra MS84|MS84]] iz [[Formula 1 sezona 1969|sezone 1969]] sta bila zadnja dirkalnik zgrajena iz sestavljenega ogrodja. Za sezono 1970 je FIA predpisala, da morajo biti rezervoarji za gorivo obvezno v škatelni strukturi, s čimer so prisili moštva v uporabo školjke. Iz istega razloga so bili Brabhamovi dirkalniki Indycars od leta 1968 iz školjke</ref>.

Kljub oznaki konservativnega moštva, pa je bil Brabham prvo moštvo Formule 1, ki je leta 1963 začelo uporabljati vetrovnik, s katerim so želeli zmanjšati upor zraka in preprečili, da bi dirkalnik pri velikih hitrostih dvigovalo<ref>Henry (1985) str. 39 Prvotno je teste opravljalo v vetrovniku družbe [[Motor Industry Research Association]] pod nadzorstvom Malcolma Sayerja, ki ji bil odgovoren za aerodinamiko zmagovalnega dirkalnika [[Jaguar (car)|Jaguar]] [[Jaguar D-type|D-type]] na dirki [[24 ur Le Mansa]]</ref>. Uporaba vetrovnikov je postala pravilo šele v zgodnih [[1980.|osemdesetih]] letih in je eden najpomembnejših dejavnikov pri izdelavi modernih dirkalnikov. Proti koncu [[1960.|šestdesetih]] leti so začela moštva izkoriščati aerodinamični podtlak, ki je pritiskal pnevmatike ob tla in s tem omogočal hitrejšo vožnjo skozi ovinke. Na dirki za [[Velika nagrada Belgije 1968|Veliko nagrado Belgije 1968]] sta bila Brabham in Ferrari prva, ki sta uporabila zadnje krilce iste širine kot je bil dirkalnik, za povečevanje podtlaka pod dirkalnikom<ref>Lawrence (1999) str. 100</ref>.

Moštveno najbolj plodno obdobje tehničnih inovacij pa je bilo v [[1970.|sedemdesetih]] in [[1980.|osemdesetih]] letih, ko je bil tehnični direktor [[Gordon Murray]]. Leta 1976 je moštvo začelo izdelovati karbonske zavore, ki so bile lažje od klasičnih ter mnogo bolj učinkovite. Zgodnje verzije so uporabljale karbonske zavorne plošče in jeklene diske s karbonskimi delci, tehnologija pa na začetku ni bila zanesljiva. V [[Formula 1 sezona 1976|sezoni 1976]] je [[Carlos Pace]] na dirkališču [[Österreichring]] pri 290&nbsp;km/h doživel hudo nesrečo, ko je zaradi zadrževanja toplote v zavornem sistemu zavrela zavorna tekočina<ref>Henry (1985) str. 163</ref>. Do [[Formula 1 sezona 1979|sezone 1979]] je Brabham razvil učinkovite karbonske zavore, ki so imele tako diske kot tudi zavorne plošče iz karbona<ref name="Carbon Fibre">Howard (junij 2006) str .52 Intervju z Gordonom Murrayom in [[John Barnard|Johnom Barnardom]] o zgodnji uporabi karbona v Formuli 1 za zavore in šasije</ref>. Do poznih [[1980.|osemdesetih]] let so karbonske zavore uporabljali že skoraj vsi dirkalniki na najvišji ravni dirkanja v različnih serijah.

Čeprav je Brabham eksperimentiral s krilci in krili pod dirkalnikom sredi [[1970.|sedemdesetih]] let, pa moštvo kot tudi ostali konkurentje niso popolnoma razumeli Lotusovega dirkalnika iz leta 1977, ki je izkoriščal podtlak pod dirkalnikom. [[Brabham BT46|Brabham BT46B]] je proizvajal ogromen podtlak pod dirkalnikom z ventilatorjem, ki je sesal zrak izza dirkalnika, čeprav so trdili, da je namenjen le hlajenju. Ta dirkalnik je nastopil le na eni dirki Formule 1 za [[Velika nagrada Švedske 1978|Veliko nagrado Švedske 1978]], kjer je z njim zmagal [[Niki Lauda]], dokler FIA ni zaprla luknje v pravilih<ref>Henry (1985) str. 186–187 Večkrat je poudarjeno, da dirkalnik ni bil prepovedan, ampak umaknjen s strani Ecclestona. Ecclestone se je strinjal, da ga po treh dirkah umakne, toda FIA je spremenila pravilnik in prepovedala dirkalnike z ventilatorjem na splošno, ne le dirkalnika BT46B, tako je postal nelegalen še preden bi lahko spet dirkal</ref>.

Čeprav je bil Murray prvi, ki je leta 1979 uporabil lahka karbonska vlakna pri okrepitvi Brabhamove šasije, je bil zaradi zgledovanja po Tauranacu zadnji, ki je uporabil školjko. Murray je bil zadržan pri uporabi enovite šasije, preden bi razumel njeno obnašanje ob trku. Zato je šasijo dirkalnika BT49 preizkusil na ''crash testu''<ref name="Carbon Fibre" />. Moštvo ni sledilo [[McLaren MP4/1|McLarnu MP4/1]] iz [[Formula 1 sezona 1981|sezone 1981]] s šasijo iz enega kosa do [[Formula 1 sezona 1986|sezone 1986]], ko so predstavili dirkalnik [[Brabham BT55]]<ref name="AZBrabham">Hodges (1998) str. 43</ref>, in bili zadnje moštvo v tem pogledu. Ta tehnologija je danes uporabljena na vseh ravneh dirk enosedežnih dirkalnikov.

Za [[Formula 1 sezona 1981|sezono 1981]] je FIA omejila minimalno višino dirkalnika na 60&nbsp;mm, da bi dirkalne z omejitvijo podtlaka upočasnili v ovinkih. Gordon Murray je v ta namen naredil hidropnevmatično vzmetenje za dirkalnik [[Brabham BT49|Brabham BT49C]], kar je dirkalniku omogočalo, da je bil pri višji hitrosti mnogo nižji. Ostala moštva so Brabham obtožila goljufanja, toda Murray je menil, da sistem ne krši pravilnika. Proti moštvu zaradi tega ni bilo nobenega ukrepa, zato so podobne sisteme začela uporabljati tudi ostala moštva<ref>Henry (1985) str. 223–225</ref>.

Na dirki za [[Velika nagrada Velike Britanije 1982|Veliko nagrado Velike Britanije 1982]] je Brabham zopet začel uporabljati postanke za dolivanje goriva in menjavo pnevmatik med dirko, kar je bilo prvič po [[Formula 1 sezona 1957|sezoni 1957]]. Tako so Brabhamovi dirkači lahko na začetku z manj goriva in mehkejšimi pnevmatikami pobegnili. Po preučevanju tehnike postankov na dirkah [[Indianapolis 500]] in [[NASCAR]], je moštvo zmanjšalo čas postanka za menjavo pnevmatik in dolivanje goriva na štirinajst sekund. Leta 1982 je Murray menil, da taka taktika le sporoča sponzorjem, da nimajo možnosti za zmage, toda v naslednji [[Formula 1 sezona 1983|sezoni 1983]] je moštvo že dobro izkoristilo tako taktiko<ref>Hamilton (ed.) (1983) str .63–72 ''Postanki: spektakel trenutkov''; sodeluje tudi [[Denis Jenkinson]]</ref>. Dolivanje goriva je bilo za [[Formula 1 sezona 1984|sezono 1984]] prepovedano in je bilo ponovno dovoljeno šele v [[Formula 1 sezona 1994|sezoni 1994]], toda menjava pnevmatik je ostala. [[Max Mosley]], šef FIE, je v drugi polovici [[1990.|devetdesetih]] let celo trdil, da so postanki v boksih za gledalce večji spektakel kot prehitevanja na stezi.

==Kontroverznost==
Dirkalnik z ventilatorjem in hidropnevmatičnim vzmetenjem sta izkoristila luknje v športnih pravilih. V zgodnjih [[1980.|osemdesetih]] letih je bil Brabham obtožen, da je šel še dlje in prekršil pravila. V [[Formula 1 sezona 1981|sezoni 1981]], ko je Piquet osvojil prvi naslov prvaka, so krožile govorice o nelegalnih prelahkih šasijah Brabham. Dirkač [[Jacques Laffite]] je bil med tistimi, ki so trdili, da so na šasijo pred uradnim tehtanjem pritrdili balast. To obtožbo je Brabhamovo vodstvo zavrnilo. Proti moštvu pa ni bil vložen noben uraden protest, zato športne oblasti niso mogle ukrepati proti Brabhamu<ref>Henry (1985) str. 225</ref>.

Od leta 1978 je bil Ecclestone predsednik združenja ''Formula One Constructors Association'' (FOCA), telesa predstavnikov moštev, ki je zastopalo njihove interese. Zaradi tega so se pojavljale obtožbe, da je bil med prvimi obveščen o nameravanih spremembah pravil. Ecclestone je zavrnil, da bi imelo moštvo zaradi tega kakšno korist, Murray pa je nasprotno povedal, da so konec leta 1982 opustili projekt izgradnje dirkalnika BT51, ker so izvedeli, da naj bi bil ''ground effect'' dovoljen za [[Formula 1 sezona 1983|sezono 1983]]. Brabham je tako moral narediti nov dirkalnik [[Brabham BT52]] v vsega treh mesecih<ref>Henry (1985) str. 255</ref>. Ob koncu sezone 1983 sta tako Renault kot tudi Ferrari, ki sta bila premagana v dirkaškem prvenstvu s strani Piqueta, protestirala, da je bil indeks goriva ''RON'' pri Brabhamu nad dovoljeno mejo 102. FIA je odločila, da je bil indeks do 102,9 v mejah dovoljenega in da Brabham ni prekršil pravil<ref>Drackett (1985) str. 133. Čeprav je uporabljena beseda protest, ki bi pomenila uraden protest, pa je ta zapisana v nevednicah, Drackett pa tudi ne omeni uradnega protesta; in Henry (1985) str. 267 pravi »Nobenega uradnega dejanja ni bilo«</ref>.

== Prvenstveni rezultati ==
{{glavni|Rezultati Brabhama v Formuli 1}}
{| class="wikitable"
|-
! Sezona
! Moštvo
! Dirkalnik
! Gume
! Motor
! Dirkači
! Konstruktorsko prvenstvo
|- style="vertical-align: top"
! {{F1|1962}}
| Brabham Racing Organisation
| [[Lotus 21]]<br />[[Brabham BT3]]
| [[Dunlop Tyres|Dunlop]]
| [[Coventry-Climax]]
| [[Jack Brabham]]
| 7. (9 točk)
|- style="vertical-align: top"
! {{F1|1963}}
| Brabham Racing Organisation
| [[Brabham BT3]]<br />[[Brabham BT7]]<br />[[Lotus 25]]
| [[Dunlop Tyres|Dunlop]]
| [[Coventry-Climax]]
| [[Jack Brabham]]<br />[[Dan Gurney]]
| 3. (28 točk)
|- style="vertical-align: top"
! {{F1|1964}}
| Brabham Racing Organisation
| [[Brabham BT7]] <br /> [[Brabham BT11]]
| [[Dunlop Tyres|Dunlop]]
| [[Coventry-Climax]]
| [[Jack Brabham]]<br />[[Dan Gurney]]
| 4. (33 točk)
|- style="vertical-align: top"
! {{F1|1965}}
| Brabham Racing Organisation
| [[Brabham BT7]]<br />[[Brabham BT11]]
| [[Dunlop Tyres|Dunlop]]<br />[[Goodyear Tire and Rubber Company|Goodyear]]
| [[Coventry-Climax]]
| [[Jack Brabham]]<br />[[Dan Gurney]]<br />[[Denny Hulme]]<br />[[Giancarlo Baghetti]]
| 3. (27 točk)
|- style="vertical-align: top"
! {{F1|1966}}
| Brabham Racing Organisation
| [[Brabham BT19]]<br />[[Brabham BT20]]<br />[[Brabham BT22]]
| [[Goodyear Tire and Rubber Company|Goodyear]]
| [[Repco]]
| '''[[Jack Brabham]]'''<br />[[Denny Hulme]]
| '''Prvak''' (42 točk)
|- style="vertical-align: top"
! {{F1|1967}}
| Brabham Racing Organisation
| [[Brabham BT19]]<br />[[Brabham BT20]]<br />[[Brabham BT24]]
| [[Goodyear Tire and Rubber Company|Goodyear]]
| [[Repco]]
| [[Jack Brabham]]<br />'''[[Denny Hulme]]'''
| '''Prvak''' (37 točk)
|- style="vertical-align: top"
! {{F1|1968}}
| Brabham Racing Organisation
| [[Brabham BT24]]<br />[[Brabham BT26]]
| [[Goodyear Tire and Rubber Company|Goodyear]]
| [[Repco]]
| [[Jack Brabham]]<br />[[Jochen Rindt]]<br />[[Dan Gurney]]
| 8. (10 točk)
|- style="vertical-align: top"
! {{F1|1969}}
| Motor Racing Developments
| [[Brabham BT26|Brabham BT26/A]]
| [[Goodyear Tire and Rubber Company|Goodyear]]
| [[Cosworth DFV]]
| [[Jack Brabham]]<br />[[Jacky Ickx]]
| 2. (51 točk)
|- style="vertical-align: top"
! {{F1|1970}}
| Motor Racing Developments
| [[Brabham BT33]]
| [[Goodyear Tire and Rubber Company|Goodyear]]
| [[Cosworth DFV]]
| [[Jack Brabham]]<br />[[Rolf Stommelen]]
| 4. (35 točk)
|- style="vertical-align: top"
! {{F1|1971}}
| Motor Racing Developments
| [[Brabham BT33]]<br />[[Brabham BT34]]
| [[Goodyear Tire and Rubber Company|Goodyear]]
| [[Cosworth DFV]]
| [[Graham Hill]]<br />[[Tim Schenken]]<br />[[Dave Charlton]]
| 9. (5 točk)
|- style="vertical-align: top"
! {{F1|1972}}
| Motor Racing Developments
| [[Brabham BT33]]<br />[[Brabham BT34]]<br />[[Brabham BT37]]
| [[Goodyear Tire and Rubber Company|Goodyear]]
| [[Cosworth DFV]]
| [[Graham Hill]]<br />[[Carlos Reutemann]]<br />[[Wilson Fittipaldi Júnior|Wilson Fittipaldi]]
| 9. (7 točk)
|- style="vertical-align: top"
! {{F1|1973}}
| Motor Racing Developments<br />Ceramica Pagnossin Team MRD
| [[Brabham BT37]]<br />[[Brabham BT42]]
| [[Goodyear Tire and Rubber Company|Goodyear]]
| [[Cosworth DFV]]
| [[Carlos Reutemann]]<br />[[Wilson Fittipaldi Júnior|Wilson Fittipaldi]]<br />[[Andrea de Adamich]]<br />[[Rolf Stommelen]]<br />[[John Watson (racing driver)|John Watson]]
| 4. (49 točk)
|- style="vertical-align: top"
! {{F1|1974}}
| Motor Racing Developments
| [[Brabham BT42]]<br />[[Brabham BT44]]
| [[Goodyear Tire and Rubber Company|Goodyear]]
| [[Cosworth DFV]]
| [[Carlos Reutemann]]<br />[[José Carlos Pace|Carlos Pace]]<br />[[Rikky von Opel]]<br />[[Richard Robarts]]<br />[[Teddy Pilette]]
| 5. (35 točk)
|- style="vertical-align: top"
! {{F1|1975}}
| Martini Racing
| [[Brabham BT44|Brabham BT44B]]
| [[Goodyear Tire and Rubber Company|Goodyear]]
| [[Cosworth DFV]]
| [[Carlos Reutemann]]<br />[[José Carlos Pace|Carlos Pace]]
| 2. (54 točk)
|- style="vertical-align: top"
! {{F1|1976}}
| Martini Racing
| [[Brabham BT45]]
| [[Goodyear Tire and Rubber Company|Goodyear]]
| [[Alfa Romeo]]
| [[Carlos Reutemann]]<br />[[José Carlos Pace|Carlos Pace]]<br />[[Rolf Stommelen]]<br />[[Larry Perkins]]
| 9. (9 točk)
|- style="vertical-align: top"
! {{F1|1977}}
| Martini Racing
| [[Brabham BT45|Brabham BT45/B]]
| [[Goodyear Tire and Rubber Company|Goodyear]]
| [[Alfa Romeo]]
| [[José Carlos Pace|Carlos Pace]]<br />[[John Watson (racing driver)|John Watson]]<br />[[Hans-Joachim Stuck]]<br />[[Giorgio Francia]]
| 5. (27 točk)
|- style="vertical-align: top"
! {{F1|1978}}
| Parmalat Racing Team
| [[Brabham BT45|Brabham BT45C]]<br />[[Brabham BT46|Brabham BT46/B/C]]
| [[Goodyear Tire and Rubber Company|Goodyear]]
| [[Alfa Romeo]]
| [[Niki Lauda]]<br />[[John Watson (racing driver)|John Watson]]<br />[[Nelson Piquet]]
| 3. (53 točk)
|- style="vertical-align: top"
! {{F1|1979}}
| Parmalat Racing Team
| [[Brabham BT46]]<br />[[Brabham BT48]]<br />[[Brabham BT49]]
| [[Goodyear Tire and Rubber Company|Goodyear]]
| [[Alfa Romeo]]<br />[[Cosworth DFV]]
| [[Niki Lauda]]<br />[[Nelson Piquet]]<br />[[Ricardo Zunino]]
| 8. (6 točk)
|- style="vertical-align: top"
! {{F1|1980}}
| Parmalat Racing Team
| [[Brabham BT49|Brabham BT49/B]]
| [[Michelin]]
| [[Cosworth DFV]]
| [[Nelson Piquet]]<br />[[Ricardo Zunino]]<br />[[Hector Rebaque]]
| 3. (55 točk)
|- style="vertical-align: top"
! {{F1|1981}}
| Parmalat Racing Team
| [[Brabham BT49|Brabham BT49/B/C]]
| [[Goodyear Tire and Rubber Company|Goodyear]]
| [[Cosworth DFV]]
| '''[[Nelson Piquet]]'''<br />[[Hector Rebaque]]<br />[[Ricardo Zunino]]
| 2. (61 točk)
|- style="vertical-align: top"
! {{F1|1982}}
| Parmalat Racing Team
| [[Brabham BT49|Brabham BT49D]]<br />[[Brabham BT50]]
| [[Goodyear Tire and Rubber Company|Goodyear]]
| [[Cosworth DFV]]<br />[[BMW]]
| [[Nelson Piquet]]<br />[[Riccardo Patrese]]
| 2. (76 točk)
|- style="vertical-align: top"
! {{F1|1983}}
| Fila Sport
| [[Brabham BT52|Brabham BT52/B]]
| [[Michelin]]
| [[BMW]]
| '''[[Nelson Piquet]]'''<br />[[Riccardo Patrese]]
| 3. (72 točk)
|- style="vertical-align: top"
! {{F1|1984}}
| MRD International
| [[Brabham BT53]]
| [[Michelin]]
| [[BMW]]
| [[Nelson Piquet]]<br />[[Teo Fabi]]<br />[[Corrado Fabi]]<br />[[Manfred Winkelhock]]
| 4. (38 točk)
|- style="vertical-align: top"
! {{F1|1985}}
| Motor Racing Developments Ltd
| [[Brabham BT54]]
| [[Pirelli]]
| [[BMW]]
| [[Nelson Piquet]]<br />[[Marc Surer]]<br />[[François Hesnault]]
| 5. (26 točk)
|- style="vertical-align: top"
! {{F1|1986}}
| Motor Racing Developments Ltd
| [[Brabham BT54]]<br />[[Brabham BT55]]
| [[Pirelli]]
| [[BMW]]
| [[Elio de Angelis]]<br />[[Riccardo Patrese]]<br />[[Derek Warwick]]
| 9. (2 točki)
|- style="vertical-align: top"
! {{F1|1987}}
| Motor Racing Developments Ltd
| [[Brabham BT56]]
| [[Goodyear Tire and Rubber Company|Goodyear]]
| [[BMW]]
| [[Riccardo Patrese]]<br />[[Andrea de Cesaris]]<br />[[Stefano Modena]]
| 8.(10 točk)
|- style="vertical-align: top"
! {{F1|1989}}
| Motor Racing Developments
| [[Brabham BT58]]
| [[Pirelli]]
| [[Judd (motor)|Judd]]
| [[Martin Brundle]]<br />[[Stefano Modena]]
| 9. (8 točk)
|- style="vertical-align: top"
! {{F1|1990}}
| Motor Racing Developments
| [[Brabham BT58]]<br />[[Brabham BT59]]
| [[Pirelli]]
| [[Judd (motor)|Judd]]
| [[Stefano Modena]]<br />[[David Brabham]]<br />[[Gregor Foitek]]
| 10. (2 točki)
|- style="vertical-align: top"
! {{F1|1991}}
| Motor Racing Developments Ltd
| [[Brabham BT59|Brabham BT59Y]]<br />[[Brabham BT60|Brabham BT60Y]]
| [[Pirelli]]
| [[Yamaha]]
| [[Martin Brundle]]<br />[[Mark Blundell]]
| 9. (3 točke)
|- style="vertical-align: top"
! {{F1|1992}}
| Motor Racing Developments Ltd
| [[Brabham BT60|Brabham BT60B]]
| [[Goodyear Tire and Rubber Company|Goodyear]]
| [[Judd (motor)|Judd]]
| [[Eric van de Poele]]<br />[[Giovanna Amati]]<br />[[Damon Hill]]
| NC (0 točk)
|}

==Opombe==
{{Refsez|3}}

==Reference==
{{Zbirka|Brabham Racing Organisation|Brabham}}
;Knjige:
* {{navedi knjigo
 | last = Bamsey
 | first = Ian
 | author2= Benzing, Enrico| author3=Staniforth, Allan| author4=Lawrence, Mike
 | title = The 1000&nbsp;bhp Grand Prix cars
 | url = https://archive.org/details/1000bhpgrandprix0000bams
 | publisher = G T Foulis & Co Ltd
 | date=1988
 | isbn = 0854296174
 | language=en}}
* {{navedi knjigo
 | last = Brabham
 | first = Jack
 | author2= Nye Doug
 | title=The Jack Brabham Story
 | publisher = Motorbooks International
 | year=2004
 | isbn = 0-7603-1590-6
 | language=en}}
* {{navedi knjigo
 | last = Collings
 | first = Timothy
 | title = The Piranha Club
 | publisher = Virgin Books
 |date=2004
 | isbn = 0-7535-0965-2
 | language=en}}
* {{navedi knjigo
 | last = Drackett
 | first = Phil
 | title = Brabham — Story of a racing team
 | publisher = Arthur Baker Ltd
 |date=1985
 | isbn = 0-213-16915-0
 | language=en}}
*{{navedi knjigo
 | editor-last = Gill
 | editor-first = Barrie
 | title = The World Championship 1975 - [[John Player & Sons|John Player]] Motorsport yearbook 1976
 | publisher = Queen Anne Press Ltd.
 |date=1976
 | isbn = 0-362-00254-1
 | language=en}}
*{{navedi knjigo
 | editor-last = Hamilton
 | editor-first = Maurice
 | title = Autocourse 1983–1984
 | publisher = Hazleton Publishing
 |date=1983
 | isbn = 0-905138-25-2
 | language=en}}
*{{navedi knjigo
 | last = Henry
 | first = Alan
 | title = Brabham, the Grand Prix Cars
 | url = https://archive.org/details/brabhamgrandprix0000henr
 | publisher = Osprey
 |date=1985
 | isbn = 0-905138-36-8 
 | language=en}}
*{{navedi knjigo
 | last = Hodges
 | first = David
 | title = A-Z of Formula Racing Cars 1945–1990
 | url = https://archive.org/details/azofformularacin0000hodg
 | publisher = Bay View books
 |date=1998
 | isbn = 1-901432-17-3
 | language=en}}
* {{navedi knjigo
 | last = Lawrence
 | first = Mike
 | title = Brabham+Ralt+Honda: The Ron Tauranac story
 | url = https://archive.org/details/brabhamralthonda0000lawr
 | publisher = Motor Racing Publications
 |date=1999
 | isbn = 1-899870-35-0
 | language=en}}
* {{navedi knjigo
 | last = Lovell
 | first = Terry
 | title = Bernie's Game
 | url = https://archive.org/details/berniesgamesecre0000love
 | publisher = Metro Books
 |date=2004
 | isbn = 1843580861
 | language=en}}
* {{navedi knjigo
 | last = Nye
 | first = Doug
 | title = Autocourse history of the Grand Prix car 1966–85
 | url = https://archive.org/details/autocoursehistor0000nyed
 | publisher = Hazleton publishing
 |date=1986
 | isbn = 0-905138-37-6
 | language=en}}
* {{navedi knjigo
 | last = Roebuck
 | first = Nigel
 | title = Grand Prix Greats
 | publisher = Patrick Stephens Ltd
 |date=1986
 | isbn = 0-85059-792-7
 | language=en}}
* {{navedi knjigo
 | last = Tremayne
 | first = David
 | author2= Hughes, Mark
 | title = The Concise Encyclopedia of Formula One
 | url = https://archive.org/details/conciseencyclope0000trem_d2x7
 | publisher = Parragon
 |date=1998
 | isbn = 0-7525-6735-7
 | language=en}}
* {{navedi knjigo
 | last = Unique
 | first = (Various)
 | title = Brabham - the man and the machines
 | publisher = Unique Motor Books
 | date =
 | isbn = 1-84155-619-X 
 | language=en}}
;Časopisi in revije:
* {{navedi novice
 | last = Baker
 | first = Andrew
 | title = Sport Almanack: Racing cars for sale: one careful owner
 | page =
 | publisher = [[The Independent]]
 |date=10. oktober 1993
 | language=en}}
* {{navedi novice
 | last = Fearnley
 | first = Paul
 | title = The powerhouse that Jack built
 | page = 41
 | publisher = Motorsport
 |date=maj 2006
 | language=en}}
* {{navedi novice
 | last = Howard
 | first = Keith
 | title = Carbon fibre
 | page = 52
 | publisher = Motorsport
 |date=junij 2006
 | language=en}}
* {{navedi novice
 | last = Murray
 | first = Alasdair
 | title = Tycoon's drive and a formula worth millions
 | page = 4
 | publisher = [[The Times]]
 |date=11. november 1987
 | language=en}}
* {{navedi novice
 | last = Scarlett
 | first = Michael
 | title = Team Building
 | page = 43
 | publisher = Motorsport
 |date=maj 2006
 | language=en}}
;Spletne strani:
*{{navedi splet
 | url = http://www.grandprix.com/gpe/con-brabh.html
 | title = Brabham (Motor Racing Developments Ltd.)
 | accessdate = 7. december 2006
 | publisher = www.grandprix.com
 | archiveurl = https://web.archive.org/web/20060307165926/http://www.grandprix.com/gpe/con-brabh.html
 | archivedate = 2006-03-07
 | language = en
 | url-status = live
 }}
*{{navedi splet
 | url = http://www.sfo.gov.uk/publications/annual_1998.asp
 | title = Serious Fraud Office Annual Report 1997–98
 | accessdate = 7. december 2006
 | last = Wright
 | first = Rosalind
 | authorlink = 
 | publisher = www.sfo.gov.uk
 | archiveurl = https://web.archive.org/web/20040812185226/http://www.sfo.gov.uk/publications/annual_1998.asp
 | language = en
 | archivedate = 2004-08-12
 | url-status = dead
 }} (Obstaja tudi v papirnati različici. Izdal je [[Office of Public Sector Information|HMSO]] julija 1998. ISBN 0-10-551856-5)

{{Konstruktorji Formule 1}}
{{Brabhamovi dirkalniki Formule 1}}

{{start box}}
{{s-sports}}
{{succession box|title=[[Seznam svetovnih prvakov-konstruktorjev Formule 1|Konstruktorski prvak Formule 1]] |before=[[Moštvo Lotus|Lotus]]|after=[[Moštvo Lotus|Lotus]]|years={{F1|1966}}-{{F1|1967}}}}
{{end box}}

{{zvezdica}}

[[Kategorija:Konstruktorji Formule 1]]
[[Kategorija:Moštva Formule 1]]
[[Kategorija:Podjetja, ustanovljena leta 1960]]
[[Kategorija:Športna moštva, razpuščena leta 1992]]
[[Kategorija:Brabham|*]]
Predloge, uporabljene na tej strani:
Predloga:Basepage subpage (uredi)
Predloga:Brabhamovi dirkalniki Formule 1 (uredi)
Predloga:Category handler (uredi)
Predloga:End box (uredi)
Predloga:F1 (uredi)
Predloga:Former F1 team (uredi)
Predloga:Glavni (uredi)
Predloga:IPA (uredi)
Predloga:IPA2 (uredi)
Predloga:If pagename (uredi)
Predloga:Konstruktorji Formule 1 (uredi)
Predloga:Main other (izvorno besedilo) (zaščitena)
Predloga:Namespace detect (uredi)
Predloga:Navedi knjigo (izvorno besedilo) (zaščitena)
Predloga:Navedi novice (izvorno besedilo) (zaščitena)
Predloga:Navedi splet (izvorno besedilo) (zaščitena)
Predloga:Navpolje (uredi)
Predloga:Nekdanje moštvo Formule 1 (uredi)
Predloga:Osnovnastran podstran (uredi)
Predloga:Plainlist/styles.css (uredi)
Predloga:Refsez (uredi)
Predloga:S-konec (uredi)
Predloga:S-polje (uredi)
Predloga:S-sports (uredi)
Predloga:S-začetek (uredi)
Predloga:Sec link/normal link (uredi)
Predloga:Sec link/text (uredi)
Predloga:Sec link auto (uredi)
Predloga:Side box (uredi)
Predloga:Sister (uredi)
Predloga:Sklici (izvorno besedilo) (zaščitena)
Predloga:Sorodni (uredi)
Predloga:Start box (uredi)
Predloga:Stranski okvirček (uredi)
Predloga:Succession box (uredi)
Predloga:Upravitelj kategorij (uredi)
Predloga:Upravitelj kategorij/blacklist (uredi)
Predloga:Upravitelj kategorij/numbered (uredi)
Predloga:Webarchive (uredi)
Predloga:Zbirka (izvorno besedilo) (zaščitena)
Predloga:Zgornja ikona (uredi)
Predloga:Zvezdica (uredi)
Modul:Arguments (uredi)
Modul:Category handler (izvorno besedilo) (zaščitena)
Modul:Category handler/blacklist (izvorno besedilo) (zaščitena)
Modul:Category handler/config (izvorno besedilo) (zaščitena)
Modul:Category handler/data (izvorno besedilo) (zaščitena)
Modul:Category handler/shared (izvorno besedilo) (zaščitena)
Modul:Check for unknown parameters (izvorno besedilo) (zaščitena)
Modul:Citation/CS1 (izvorno besedilo) (delno zaščitena)
Modul:Citation/CS1/COinS (uredi)
Modul:Citation/CS1/Configuration (uredi)
Modul:Citation/CS1/Date validation (uredi)
Modul:Citation/CS1/Identifiers (uredi)
Modul:Citation/CS1/Utilities (uredi)
Modul:Citation/CS1/Whitelist (uredi)
Modul:Citation/CS1/styles.css (uredi)
Modul:IPA (uredi)
Modul:Namespace detect (uredi)
Modul:Namespace detect/config (uredi)
Modul:Namespace detect/data (uredi)
Modul:Navbar (izvorno besedilo) (zaščitena)
Modul:Navbar/configuration (uredi)
Modul:Navbar/styles.css (uredi)
Modul:Navbox (uredi)
Modul:Side box (uredi)
Modul:Side box/styles.css (uredi)
Modul:Webarchive (izvorno besedilo) (zaščitena)
Modul:Yesno (uredi)
Vrnitev na Brabham.
Pridobljeno iz »https://sl.wikipedia.org/wiki/Brabham«