Seznam slovenskih besed japonskega izvora

Besede japonskega izvora si je sposodilo veliko svetovnih jezikov. Mnogo teh besed je preprosto prečrkovanje japonskih besed, ki se nanašajo na japonsko kulturo in bitnost.

Umetnost

anime: アニメ, japonska animirana risanka
bonsai: 盆栽, »pladenjsko vrtnarstvo«; umetnost vzgajanja miniaturnih dreves
boke: (iz ぼけ, boke, »zabrisanost«), fotografska ali snemalna tehnika upodobitve predmetov z ozadjem zunaj gorišča
čoka: 長歌, »dolga pesem«; vrsta japonske poezije
gaiden: 外伝, »zunanja legenda«; stranska zgodba
haiku: 俳句, zelo kratka pesnitev sestavljena iz treh vrstic, prvi in tretji verz imata po pet zlogov, drugi sedem
hentai: 変態, eksplicitno spolno ali pornografsko umetniško delo
ikebana: 生花, vrsta ureditve rož
kabuki: 歌舞伎, tradicionalna oblika japonskega gledališča
karaoke: カラオケ, »prazni orkester«; vrsta zabave, kjer ljubiteljski pevec spremlja posneto glasbo
maki-e: 蒔絵, »posuta slika« ali motiv; japonska tehnika dekoracije z lakom
manga: 漫画, japonski stripi
necuke: 根付, zatik za zavezovanje prepasnice kimona in tudi za pripenjanje majhnih predmetov kot sta inro in kinčaku: včasih lepo izrezljan.
noh: 能, pomembna oblika japonske glasbene drame
origami: 折り紙, umetniško oblikovanje likov z zlaganjem papirja
otaku: オタク ali おたく ali ヲタク, navdušenec, entuziast (slabšalno)
renga: 連歌, »renged poetry«; vrsta japonskega sodelujočega pesništva
seijuu: 声優, igralec/igralka, ki posoja glas likom v animaciji, videoigrah, filmih
senrju: 川柳, kratka oblika pesništva, podobna haikuju
sumi-e: 墨絵, japonska slika v črnem črnilu
taiko: 太鼓, velik boben
tanka: 短歌, »kratko pesništvo«; oblika japonskega pesništva, starejšega od haikuja
ukijo-e: 浮世絵, vrsta tiskanega umetniškega dela ali slike na lesu
utamakura: 歌枕, retorična tehnika iz Vake
vaka: 和歌, vrsta japonskega pesništva, ki je velikokrat povezano s tanko

Japonska arhitektura

šoin: (書院), pomeni delovna soba, salon, sprejemnica
ken: tradicionalno merilo velikosti in sorazmerja
čašicu: (茶室), čajnica
fusuma: (襖) navpično postavljene pravokotne plošče - stenske pregrade
šodži: (障子) pregrada za vrata, okna ali prostore sestavljena iz prosojnih (ali prozornih) listov na rešetkastem okvirju
to ali toba: (塔) pagoda
kairo: (回廊 ali 廻廊), bu (廡), sōrō ali horō (歩廊), vrsta križnega hodnika
irimoja: (팔작지붕), vzhodnoazijska dvokapna streha
tokonoma: (床の間) ali samo toko (床)[2][3] je vgrajen vdrt prostor v sprejemni sobi tradicionalnega japonskega domovanja
bjobu: (屏風), japonski zložljivi paravani, izdelani iz več spojenih plošč za ločevanje notranjosti in ograjevanje zasebnih prostorov
rjotei: (料亭), vrsta tradicionalne japonske restavracije

Izrazoslovje vojaštva in borilnih veščin

aikidžucu: 合気術 (aikijujucu, 合気柔術), oblika samoobrambe, razvita v fevdalnih časih
ašigaru: 足軽, pehotni vojaki srednjeveške Japonske ^[1]
banzai: 万歳 »deset tisoč let«; blagoslov za cesarje
bo: 棒, dolga, običajno bambusova palica, uporabljena kot orožje
bokken: 木剣, leseni meč, uporabljen za trening
budo: 武道, japonska borilna veščina
buši: 武士, bojevnik, pripadnik vojaškega stanu, samuraj ^[1]
bušido: 武士道, »[[pot bojevnika] V prenesenem pomenu častni kodeks samurajev]«
dodžo: 道場, (dojo) borilna dvorana, prostor za vadbo borilnih veščin
gendai budo: 現代武道, »novodobne borilne veščine«; veščine, osnovane po letu 1868
aikido: 合気道, veščina samoobrambe, pri kateri napadalca ni nujno poškodovati
iaido: 居合道, veščina potega, zamaha in vrnitve meča v nožnico v enem samem tekočem dejanju
judo (džudo): 柔道, borilna veščina, šport in filozofija, razvita iz jujitsa, podobna športni rokoborbi
džu džicu: (jujutsu; Jiu jitsu), 柔術, sistem borilnih veščin za vsestransko goloroko borbo
karate-do: 空手道, »pot prazne roke«: japonska borilna veščina, v osnovi s poudarkom na udarcih s pestmi in nogami
kendo: 剣道, japonska veščina modernega športnega mečevanja z lesenimi meči
kjudo: 弓道, japonsko lokostrelstvo
sumo: 相撲, japonska oblika rokoborbe
hara-kiri: 腹切り (=seppuku); obredni samomor (slabšalno, nevljudno)
hončo: (from 班長, hančo)
kamikaze: 神風, samomorilski piloti med drugo svetovno vojno (japonska raba je drugačna - pomeni »božanski veter«, ki je v 11. ali 12. stol. razgnal mongolsko invazijsko ladjevje, ki je napadalo Japonsko)
kata: 型, zaključeni niz gibov rok in nog in pomikov telesa v prostoru, ki z namenom samostojne vadbe simulira obrambno-napadalne trenutke v mnogo borilnih veščinah
katana: 刀, dolgi japonski meč, prirejen za nošenje s ostrino navzgor ^[1] (ali japonska sablja na splošno)
kendžucu: 剣術, veščina starejšega bojevniškega mečevanja
kiai: 気合, krik oz. glasen izdih, prisoten v mnogo borilnih veščinah kot pripomoček za osredotočenje energije med izvajanjem tehnik
korju: 古流, t. i. klasične oz. starodobne borilne veščine, osnovane pred letom 1868
nindža: (ninja) 忍者, bojevnik starodobne japonske, poleg ostalega vešč tudi »vohunskih spretnosti« (prikrito delovanje, kamuflaža, zbiranje informacij, atentati, preživetje v naravi...), zaradi katerih so se o njih spletle mnoge nadnaravne legende in miti
nunčake: ヌンチャク, orožje, sestavljeno iz dveh palic, na vrhovih povezanih z vrvjo ali verigo
randori: 乱取り, oblika vadbe v borilnih veščinah, ki nima predpisanega poteka in vključuje več napadalcev
ronin: 浪人, samuraj, ki je v času fevdalne Japonske izgubil gospodarja
sai: orožje, podobno bodalu, ki ima na vrhu držala topa viličasta izrastka
samuraj: 侍, poklicni bojevnik v obdobju fevdalne Japonske, ki je bil del istoimenske posebne kaste
sepuku: 切腹, obredni samomor s prerezanjem trebuha; harakiri^[1]
vakizaši: 脇差, kratki japonski meč, podoben katani, vendar krajši. Nosil se je skupaj s katano
jodžimbo: 用心棒, telesni stražar, oseba zadolžena za varnost, včasih poklicni morilec
jumi: 弓, japonski asimetrični dolgi lok, navadno izdelan iz več lepljenih plasti bambusa^[1]
zanbato: 斬馬刀, dobesedno »meč za ubijanje konj«, posebno velika vrsta meča, veliko rezilo na drogu.

Pisava

Štiri japonske pisave:

hiragana: 平仮名, japonska zlogovna pisava, ena od štirih japonskih pisav
katakana: 片仮名, japonska zlogovna pisava, ena od štirih japonskih pisav
kandži: 漢字, japonščina zapisana v kitajskih pismenkah, ena od štirih japonskih pisav
romadži: ローマ字, latinica, zapis japonščine z latinico
kana: 仮名, skupen izraz za hiragano in katakano
furigana: ふりがな, znak kane, ki stoji ob kandžijski pismenki in označuje naglas
hebon-šiki: ヘボン式, Hepburnovo latinično prečrkovanje
kunrei-šiki: latinično prečrkovanje (monbušo), 訓令式, dobesedno »kabinetna ureditev«, sistem za zapis japonščine z znaki latinice
kunjomi: 訓読み, izgovorjava besede, ki izvira iz japonščine, preden je ta prevzela pismenke kandži (in kitajsko izgovorjavo) od Kitajcev
modžibake: 文字化け, »polomljeni znaki«; rezultat poskusa prikaza besedila v japonskem naboru znakov s programom, ki ni prirejen za to
nipon-šiki: latinično prečrkovanje, 日本式, sistem latiničnega prečrkovanja, ki se strogo drži sistema zapisa kane, zato ga japonski govorci lažje osvojijo
onjomi: 音読み, japonski približek izvorni kitajski izgovorjavi pismenke kandži
rosijadži: (cirilizacija japonščine), ロシア字 (kiriru modži, キリル文字)

Dom

futon: 布団, vrsta žimnice, ki je sestavni del japonske postelje
tatami: 畳, tradicionalna japonska rogoznica iz pletene slame

Oblačenje

geta: 下駄, par japonskih lesenih cokel, ki se nosijo s tradicionalnimi japonskimi oblačili, kot je kimono
kimono: 着物, tradicionalno dolgo oblačilo v obliki halje, ki ga še vedno nosijo ženske, moški in otroci
obi: 帯, širok pas, ki se zveže zadaj, za kimono
jukata: 浴衣 ali ゆかた, vrsta vsakdanjega kimona, dobesedno »kopelna obleka«, ki se sestoji iz enega velikega kosa blaga z dvema širokima rokavoma
zori: 草履, sandale, narejene iz riževe bilke ali lakiranega lesa, ki se nosijo s kimonom pri svečanih prilikah
gaku-ran: 学ラン, japonska šolska uniforma za dečke
serafuku: セーラー服, japonska šolska uniforma za deklice

Kulinarika

bento: 弁当, obrok iz ene porcije
edamame: 枝豆, sojina zrna, kuhana cela v zelenem stroku in postrežena s soljo
fugu: 河豚 ali フグ, meso strupene ribe napihovalke, ki ga pripravljajo posebej izurjeni kuharji
gjokuro: 玉露, zelo drag čaj, ki se nabira na poseben način
hibači: 火鉢, majhen, prenosni žar na oglje
kaki: 柿, sadje
matča: 抹茶, zeleni čaj v prahu ki se uporablja v japonskem čajnem obredu
miso: 味噌, gosta pasta, narejena s fermentacijo soje s soljo
nindžin: 人参, korenje
nori: 海苔, »morski mah«; narejen iz užitnih vrst morskih trav s postopkom rezanja in sušenja, podobnim izdelovanju papirja.
ramen: ラーメン, japonska različica kitajske juhe z rezanci
sake: 酒, alkoholna pijača, ki jo pridobivajo iz riža
sašimi: 刺身, japonska delikatesa na tenko narezanih čim bolj svežih morskih sadežev, postreženih samo z omako
šabu šabu: しゃぶしゃぶ, obrok, pri katerem vsak udeleženec kuha svojo hrano v svojem loncu iz različnih surovih sestavin
goba šitake: 椎茸, užitna goba, ki jo gojijo na drevesu šii
soj: iz šoju 醤油 soja
šoju: japonska sojina omaka
soba: 蕎麦, tanki rjavi ajdovi rezanci
sukijaki: すき焼き ali スキヤキ, jed v slogu nabemono (enolončnica), sestavljena med drugim iz tenko narezane govedine, tofuja, rezancev konnyaku, pora, čebule, kitajskega zelja in gob enoki.
suši: 鮨 ali 鮓 ali 寿司, jed iz kisanega riža skupaj z drugimi sestavinami kot so npr. surova riba, surove ali kuhane školjke ali zelenjava
tabemono: 食べ物, splošen japonski izraz za hrano
tamari: たまり, tekočina, ki jo dobimo s stiskanjem sojinih semen
tempura: 天麩羅, klasični japonski ocvrti morski sadeži in zelenjava v testu
terijaki: 照焼き ali テリヤキ, kuharska tehnika, pri kateri ribe ali meso pražijo v sladki sojini marinadi
tofu: 豆腐, sojina strjenka, narejena s koagulacijo sojinega mleka s kalcijevim sulfatom, nigarijem ali drugim, in stisnjena v kocke, podobno kot iz mleka delajo sir
udon: 饂飩, vrsta debelih pšeničnih rezancev
umami: 旨味 ali うま味, osnovni okus japonske ali kitajske kuhinje, tudi okus nekaterih dodatkov ( npr. Mononatrijev glutamat)
unagi: 鰻 ali 鰍, jegulja
vasabi: 山葵 ali わさび, začimbnica močnega okusa, znana kot japonski hren
jakitori: 焼き鳥, vrsta piščančjega kebaba

Vlada in politika

bakufu: 幕府, vladavina šoguna; šogunat
daimjo: 大名, »velika imena«; fevdalni gospod, glavar bojevniške rodbine ali klana ^[1]
Kimigajo: 君が代", japonska himna
mikado: 帝, zastareli izraz za cesarja, posebej za japonskega cesarja
sesšo: 摂政, je častni naslov ki ga dobi regent ki je imenovan za pomoč cesarju dokler je le ta še v otroških letih
šogun: 将軍, naziv »začasnega« (dejansko je imel šogun oblast dokler jo je lahko obdržal) vojaškega vladarja Japonske, ki ga je v času od 1192 do konca 19. stoletja nosilo mnogo vladarjev
taiko: 太閤, naziv podeljen upokojenemu sesšoju
teno: 天皇, japonski cesar
tikoon: 大君, »veliki princ«, častni naslov šoguna, kasneje se uporaba razširi na bogate poslovneže
zaibacu: 財閥, »denarna klika« ali konglomerat

Religija

kami: 神, japonska beseda za kakršnokoli vrsto boga ali nadnaravnega bitja
šintoizem: 神道, izvorna japonska religija
tori: 鳥居, tradicionalna japonska vrata, ki stojijo na pristopu v šintoistično svetišče
zazen: 座禅, sedeča meditacija; dobesedno »sedeča koncentracija«
zen budizem: 禅, veja mahajana budizma

Drugo

akita: 秋田 (iz 秋田犬, akitainu ali akitaken), Akita Inu, pasma ogromnega japonskega psa
gejša: 芸者, tradicionalne japonske umetnice in gostiteljice
ginkgo: 銀杏, rastlina Dvokrpi ginko
gisu
go: 碁, strateška namizna igra za dva igralca, ki temelji na zavzemanju ozemlja
hanko: 判子 ali ハンコ (ali inkan : 印鑑), imenski pečat, ki se običajno uporablja na japonskem namesto podpisa
ičiban: 一番, »številka ena«; prvi ali najboljši
jamamaj: 山繭, japonska sviloprejka (Antheraea yamamai)
kampaku: 関白, naziv regenta, ki pomaga cesarju
koi: 鯉, zahodna raba: okrasne vrste navadnega krapa (v japonščini to preprosto pomeni »krap«—okrasne vrste se imenujejo nišikigoi 錦鯉)
kokjo: 皇居, japonska vladarska palača
kudzu: 葛 ali クズ, vrsta japonske plezalke; gojena na japonskem, na zahodu velja za plevel
nidžubaši: 二重橋, most do japonske vladarske palače
rikša: (iz 人力車, džinrikiša), voz, ki ga vleče človek
sajonara ali sajounara: さよなら ali さようなら japonski izraz za »nasvidenje«
sensei: 先生, japonski izraz za »mojstra«, »učitelja« ali »zdravnika«. Lahko se uporablja kot referenco za katerokoli vplivno osebnost, kot so šolski učitelji, profesorji, duhovniki ali politiki.
šakuhači: 尺八, japonska flavta narejena iz bambusa
šiacu: 指圧, vrsta masaže
šiba inu: 柴犬, najmanjši od šestih izvirnih japonskih vrst psov
skoš: (iz 少し, sukoši), majhna količina
šinkansen: 新幹線, hitra železnica na Japonskem
tanuki: 狸, japonsko ime za žival, Nyctereutes procyonoides, ki je znana tudi kot rakunasti pes
cunami: (starejše tsunami) 津波, dobesedno pomeni »val v pristanišču«; velik val plime
cucugamuši: (»bolezen, ki jo povzroči ��uželka« = scrub typhus) - vrste pegavega tifusa
jakuza: やくざ, japonska organizirana kriminalna združba - japonska mafija in njeni pripadniki

Sklici

↑ ^1,0 ^1,1 ^1,2 ^1,3 ^1,4 ^1,5 Culiberg Luka (2017). Poti samurajev: japonsko orožje in bojevniška kultura na Slovenskem, Slovarček japonskih izrazov. Narodni muzej Slovenije. str. 365. COBISS 289999872. ISBN 978-961-6981-15-6.

[Slovarček-1] 1,0 ^1,1 ^1,2 ^1,3 ^1,4 ^1,5 Culiberg Luka (2017). Poti samurajev: japonsko orožje in bojevniška kultura na Slovenskem, Slovarček japonskih izrazov. Narodni muzej Slovenije. str. 365. COBISS 289999872. ISBN 978-961-6981-15-6.

[1]