Pojdi na vsebino

Etan

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Etan
Imena
IUPAC ime
Etan
Identifikatorji
3D model (JSmol)
ChemSpider
ECHA InfoCard 100.000.741
EC število
  • 200-814-8
RTECS število
  • KH3800000
UN število 1035
  • InChI=1/C2H6/c1-2/h1-2H3
  • CC
Lastnosti
C2H6
Molska masa 30,07 g/mol
Videz brezbarven plin
Gostota 1,282 kg/m3(15 °C, plinast, 1 atm)
546,49 kg/m3(tekoč, 1 atm)
Tališče -181,76 °C (89.34 K)
Vrelišče -89 °C
zelo majhna
Kislost (pKa) 50
Nevarnosti
Varnostni list inchem.org
GHS piktogrami GHS02: Vnetljivo
Opozorilna beseda Pozor
H220, H280
P210, P410+403
NFPA 704 (diamant ognja)
Plamenišče −135 °C (−211 °F; 138 K)
472 °C (882 °F; 745 K)
Meje eksplozivnosti
2,9–13%
Sorodne snovi
Sorodno alkani metan
propan
Če ni navedeno drugače, podatki veljajo za material v standardnem stanju pri 25 °C, 100 kPa).
Sklici infopolja

Etan je kemična spojina s kemijsko formulo C2H6. To je edini dvoogljikov alkan, to je alifatični ogljikovodik. Pri standardni temperaturi in pritisku je etan brezbarven plin in brez vonja.

Etan je v industriji izoliran iz naravnega plina in je tudi stranski produkt pri rafinaciji goriv. Glavna uporaba etana je kot petrokemična surovina za proizvodnjo etilena.

Identifikacija snovi ali pripravka:

[uredi | uredi kodo]

Michael Faraday je leta 1834 prvič sintetično ustvaril etan z elektrolizo raztopine kalijevega acetata. Ker je zamenjal ogljikovodikov produkt te raztopine za metan, je prenehal z nadaljnjimi raziskavami. V obdobju 1847-1849, s prizadevanjam za branjenje radikalne teorije organske kemije, sta Hermann Kolbe in Edward Frankland proizvedla etan z znižanjem propionitrile (etil cianida) in jodid etil s kovinskim kalijem, kot je to storil Faraday z elektrolizo vodnih acetatov. Onadva pa sta zamenjala produkt te reakcije z metil radikal, namesto dimer z metilom, etana. Leta 1864 je to napako popravil Carl Schorlemmer, ki je dokazal, da je produkt vseh teh reakcij bila v bistvu etana.

Njegovo ime je nastalo iz imena etra, ki je najprej pomenilo dietil etra.

Sestava s podatki o nevarnih sestavinah:

[uredi | uredi kodo]

V laboratoriju se etan priročno pridobiva z Kolbe elektrolizo. V tej tehniki, se z elektrolizo vode pridobi raztopino acetata soli. Z anodo acetat oksidira v ogljikov dioksid, metil radikal in visoko reaktivni radikalov metil skupaj prispevajo pri nastanku etana:

CH3COO → CH3• + CO2 + e
CH3• + •CH3 → C2H6

Druga metoda pridobivanja etana je z oksidacijo anhidrida ocetne kisline z peroksidom, je v konceptu podobna. Kemija etana vključuje tudi proste radikalove reakcije. Etan lahko reagira s halogeni, zlasti z klorom in bromom, ki ga prosti radikali halogenerirajo. Ta reakcija poteka preko razmnoževanja etil radikalov:

C2H5• + Cl2C2H5Cl + Cl•
Cl• + C2H6 → C2H5• + HCl

Ker imajo lahko halogenirani etani morebiti dodatne proste radikale halogeniranja, ima ta proces mešanico različnih halogeniranih izdelkov. V kemični industriji, se bolj selektivne kemijske reakcije uporabljajo za proizvodnjo katere koli posamezne dvo-ogljikovih halocarbonov.

Glej tudi

[uredi | uredi kodo]