Pojdi na vsebino

Kačenosec (ozvezdje)

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Kačonosec
Ozvezdje
Kačonosec
Latinsko imeOphiuchus
KraticaOph
Rodilnik latinskega imenaOphiuchi
Rektascenzija17
Deklinacija-8
DružinaHerkul
Površina948 (°)²
(11. po velikosti)
Glavne zvezde10
Bayer/Flamsteed
zvezde
62
Zvezde s planeti15
Zvezde svetlejše
kot 3,00m
5
Zvezde znotraj
10,00 pc (32,62 ly)
11
Najsvetlejša zvezdaRas Alhague (α Oph) (2,08m)
Najbližja zvezdaBarnardova zvezda
(5,98 sv.l., 1,83 pc)
Messierova telesa7
Meteorski rojiOphiukidi
Severni Majski Ophiukidi
Južni Majski Ophiukidi
Teta Ophiukidi
Sosednja
ozvezdja
Herkul
Kača
Tehtnica
Škorpijon
Strelec
Orel
Vidno na širinah med +80° in −80°.
Najprimernejše opazovanje ob 21:00 - julij.

Kačenosec (latinsko Ophiuchus) je ozvezdje severne nebesne poloble in eno od 88 sodobnih ozvezdij, ki jih je priznala Mednarodna astronomska zveza. Bilo je tudi eno od Ptolomejvih 48 ozvezdij. Je tudi eno od 13 ozvezdij živalskega kroga, vendar nima svojega astrološkega znamenja. Kačenosec je upodobljen kot moški, ki nosi ozvezdje Kače.

Najsvetlejši zvezdi v ozvezdju sta Ras Alhague (Rasalhague, na glavi; α Ophiuchi) in λ Ophiuchi, trojna zvezda, na komolcu. V Kačenoscu leži tudi Barnardova zvezda, ki je ena od nam najbližjih zvezd.

Znana nebesna telesa v ozvezdju

[uredi | uredi kodo]

Zvezde

[uredi | uredi kodo]

Supernova SN 1604

[uredi | uredi kodo]
Keplerjeva slika supernove na Kačenosčevi nogi.

Najpomembnejši astronomski dogodek v Kačenoscu je bila supernova SN 1604, poimenovana tudi Keplerjeva zvezda, ki so jo prvič opazili 9. oktobra 1604. Johannes Kepler jo je prvič opazil šele 16. oktobra, vendar jo je tako podrobno preučeval, da se posledično imenuje po njem. Galileo Galilei je pojav supernove izkoristil za nasprotovanje Aristotelovi dogmi, da je nebo nespremenjlivo.

Zunanje povezave

[uredi | uredi kodo]


Koordinati: Sky map 17h 00m 00s, +00° 00′ 00″