Marvan II.
| Marvan ibn Mohamed مروان بن محمد | |||||
|---|---|---|---|---|---|
 Dirham Marvana II. | |||||
| 14. kalif Omajadskega kalifata | |||||
| Vladanje | 4. december 744 – 25. januar 750 | ||||
| Predhodnik | Ibrahim ibn al-Valid | ||||
| Naslednik | Položaj ukinjen As-Safah (prvi abasidski kalif) | ||||
| Rojstvo | ok. 691 As-Šam, Omajadski kalifat (zdaj Sirija) | ||||
| Smrt | 6. avgust 750 (star 59 let) Al-Misr, Omajadski kalifat (zdaj Egipt) | ||||
| Zakonec | Muznah | ||||
| Potomci |
| ||||
| |||||
| Rodbina | Marvanidi | ||||
| Vladarska rodbina | Omajadska dinastija | ||||
| Oče | Mohamed ibn Marvan | ||||
| Mati | Um Marvan (Um Valad) | ||||
| Religija | islam | ||||
Marvan ibn Mohamed ibn Marvan ibn al-Hakam (arabsko مروان بن محمد بن مروان بن الحكم), bolj znan kot Marvan II., je bil štirinajsti in zadnji kalif Omajadskega kalifata, ki je vladal od leta 744 do svoje smrti, * okoli 691, As-Šam, Omajadski kalifat (Sirija), † 6. avgust 750, Al-Misr, Omajadski kalifat (Egipt).
Njegovo vladavino sta zaznamovali državljanska vojna in abasidska revolucija, v katerih je Omajadska dinastija izgubila oblast.
Poreklo
[uredi | uredi kodo]Marvan ibn Mohamed je bil član družine Marvanidov, vladarske dinastije Omajadskega kalifata. Njegov oče Mohamed ibn Marvan je bil sin četrtega omajadskega kalifa Marvana I. (vladal 684–685) in polbrat petega omajadskega kalifa Abd al-Malika ibn Marvana (vladal 685–705).[1]
Njegova mati je večinoma neimenovana, včasih pa omenjena kot Raja, Taruba ali "al-Validova mati", je bila verjetno nearabskega porekla, po nekaterih navedbah Kurdinja. Nekaj virov poroča, da jo je Mohamed ujel med zadušitvijo Ibn al-Zubajrovega upora,[2] da je bila takrat noseča, zato Marvan II. sploh ni bil njegov sin.[3]
Mladost
[uredi | uredi kodo]Leta 732–733 je kalif Hišam ibn Abd al-Malik Marvana imenoval za guvernerja Armenije. Leta 735–736 je Marvan napadel Gruzijo, jo opustošil, zavzel tri trdnjave Alanov ter sklenil mir s Tumanšahom. Leta 739–740 je ponovno napadel in pobral davek.
Ko je leta 744–745 je izvedel za načrtovanje zarote proti al-Validu II., je pisno odvrnil svoje sorodnike od tega dejanja in jih pozval, naj ohranijo stabilnost države in dobro vzdušje v družini Omajadov. Njegovih nasvetov niso upoštevali. Jazid III. je z državnim udarom odstavil al-Valida II. in ga umoril.[4]
Marvan II., ki je več let vodil pohode proti Bizantincem in Hazarom na severozahodnih mejah kalifata, naj bi po smrti al-Valida II. razmišljal o prevzemu oblasti v kalifatu, vendar ga je Kalbijev upor prisilil, da počaka. Jazid III. ga je imenoval za guvernerja Gornje Mezopotamije in Marvan II. se je preselil v Harran. Na tem položaju je ostal celo vladavino Jazida III. in ga ni poskušal odstaviti.
Vladanje
[uredi | uredi kodo]Jazid III. je vladal samo od aprila do 4. oktobra 744, ko je umrl zaradi tumorja v možganih.[5] Za naslednika je imenoval svojega brata Ibrahima.
Al-Valid II. je sprva nasprotoval državnemu udaru Jazida III., potem pa mu je obkljubil zvestobo. Po Jazidovi smrti je obnovil svoje ambicije in ignoriral Ibrahimovo imenovanje. Ibrahim se je sprva skrival in nato odstopil, ko mu je Marvan II. zagotovi osebno varnost.
Muslimanska država ob smrti preroka Mohameda Širitev pod Rašidunskim kalifatom
Širitev pod Omajadskim kalifatom
Bizantinsko cesarstvo
Marvan II. je za svoja naslednika imenoval svoja sinova Ubajdalaha in Abdulaha. Njegova nasilna vladavina, ki je bila skoraj v celoti posvečena ohranitvi celovitosti Omajadskega kalifata, je zlasti v Iranu in Iraku ustvarila protiomajadsko razpoloženje. Oblast dinastije so že nekaj desetletij pred njim razjedali vojaški porazi in dinastični spori in globoko nezadovoljstvo šiitov, haridžitov in nearabskih muslimanov. V Iraku je izbruhnil upor haridžitov pod vodstvom al-Dahaka in Kajs al-Šabanija, katerima se je pridružil Sulejman ibn Hišam. Marvan je do leta 747 uspel taj upor zadušiti.
Mnogo bolj nevarna je bila vstaja, ki je istega leta izbruhnila v Horasanu pod vodstvom klana, kasneje znanega kot Abasidi. Vstaja se je okrepila po smrti tamkajšnjega omajadskega guvernerja Nasra ibn Sajarja leta 748. Vstajniška vojska je začela prodirati proti zahodu in zmagala v veliki bitkina Zabu, v kateri je bilo ubitih 3000 članova omajadskog klana. Marvan je zbežal na zahod. V Egiptu so ga ujeli in usmrtili. Sinova in uradna naslednika Ubajdalah in Abdalah sta pobegnila v Etiopijo, kjer so Ubajdalaha ubili.
Novi abasidski kalif as-Safah je isto leto vse vodilne člane omajadskega klana povabil na banket, kjer so jih pobili. Poboju se je izognil samo Abd al-Rahman I., ki je v al-Andaluzu ustanovil novo omajadsko državo in novo dinastijo, ni pa mogel računati na univerzalno oblast nad islamskim svetom. Marvan II. je bil zadnji "univerzalni" islamski kalif.
Sklici
[uredi | uredi kodo]Viri
[uredi | uredi kodo]- Blankinship, Khalid Yahya, ur. (1989). The History of al-Ṭabarī, Volume XXV: The End of Expansion: The Caliphate of Hishām, A.D. 724–738/A.H. 105–120. SUNY Series in Near Eastern Studies. Albany, New York: State University of New York Press. ISBN 978-0-88706-569-9.
- Gabra, Gawdat (2003). "The Revolts of the Bashmuric Copts in the Eighth and Ninth Centuries" Arhivirano 2021-06-13 na Wayback Machine.. V W. Beltz (ur.). Die koptische Kirche in den ersten drei islamischen Jahrhunderten. Institut für Orientalistik, Martin-Luther-Universität. str. 111–119.
- Hillenbrand, Carole, ur. (1989). The History of al-Ṭabarī, Volume XXVI: The Waning of the Umayyad Caliphate: Prelude to Revolution, A.D. 738–744/A.H. 121–126. SUNY Series in Near Eastern Studies. Albany, New York: State University of New York Press. ISBN 978-0-88706-810-2.
- Kennedy, Hugh (2004). The Prophet and the Age of the Caliphates: The Islamic Near East from the 6th to the 11th Century (2. izdaja). Harlow: Longman. ISBN 978-0-582-40525-7.
- John Glubb. "The Empire of the Arabs". Hodder and Stoughton, London, 1963.
- Syed Ameer Ali. "A Short History of the Saracens". Macmillan and co., London, 1912.
- Williams, John Alden, ur. (1985). The History of al-Ṭabarī, Volume XXVII: The ʿAbbāsid Revolution, A.D. 743–750/A.H. 126–132. SUNY Series in Near Eastern Studies. Albany, New York: State University of New York Press .ISBN 978-0-87395-884-4.
- Hawting, Gerald R. (2000). The First Dynasty of Islam: The Umayyad Caliphate AD 661–750 (2. izdaja.). London and New York: Routledge. ISBN 0-415-24072-7.
Marvan II. Rojen: 691 Umrl: 6. avgust 750
| ||
| Sunitski muslimanski nazivi | ||
|---|---|---|
| Predhodnik: Ibrahim ibn al-Valid |
Kalif Omajadskega kalifata Kalif islama 744 – 6. avgust 750 |
Naslednik: as-Safah |
| Vladarski nazivi | ||
| Predhodnik: Ibrahim ibn al-Valid kot kalif |
Vodja Omajadske dinastije 744 – 6. avgust 750 |
Naslednik: Abd al-Rahman I. kot emir Kordovskega emirata |
| Splošno | |
|---|---|
| Narodne knjižnice | |
| Drugo | |
