Strelec A*
 Strelec A* (v sredini) in dva svetlobna odboja nedavne eksplozije (obkroženo) | |
| Opazovalni podatki Epoha J2000 Enakonočje J2000 | |
|---|---|
| Ozvezdje | Strelca |
| Rektascenzija | 17h 45m 40,0409s |
| Deklinacija | −29° 0′ 28,118″[1] |
| Podrobnosti | |
| Masa | (4,31±0,38)×106[2]M☉ (4,02±0,16)×106[4] M☉ |
| Astrometrija | |
| Oddaljenost | 7860±140[4] 8178 ± 13(stat.) ± 22(sys.)[5] pc |
| Sklici na podatkovne baze | |
| SIMBAD | podatki |
Strelec A* [strélec á zvézdica] (Sagittarius A*, okrajšava Sgr A*) je svetel in zelo gost vir radijskega sevanja v središču krajevne Galaksije kot del večjega astronomskega pojava v tem območju (Strelec A) na razdalji 26.000 svetlobnih let. 16. oktobra 2002 je mednarodna skupina, ki jo je vodil Rainer Schödel z Inštituta za zunajzemeljsko fiziko Maxa Plancka, objavila opazovanja gibanja zvezde S2 v bližini Strelca A* za dobo desetih let. Iz opazovanj skupine je razvidno, da je Strelec A* zelo masivno gosto telo[6]. S podatki keplerske tirnice za S2 so določili maso Strelca A* 2,6± 0,2 milijona Sončevih mas, ki se nahaja v prostornini s polmerom ne večjim od 17 svetlobnih ur (120 a.e.). Kasnejša opazovanja [7] so dala vrednost za maso približno 3,7 milijone Sončevih mas znotraj krogle s polmerom ne večjim od 6,25 svetlobnih ur (45 a.e.). Sončeva masa je za primerjavo približno 2·1030 kg, Neptunova glavna polos pa je 30 a.e.
Podatki opazovanj kažejo in potrjujejo domnevo da je Strelec A* supermasivna črna luknja.
Več skupin raziskovalcev, med njimi skupine na Narodnem radijskem astronomskem observatoriju (NRAO) in Astronomskem observatoriju Šanghaj, je poskusilo dobiti slike Strelca A* v radijskem spektru s pomočjo VLBI. Slike, ki so jih dobili, se ujemajo z radijskim sevanjem Strelca A* in so povezane z akrecijskim diskom in polarnimi curki supermasivne črne luknje.
Strelec A* je povezan s supermasivno črno luknjo in kar so raziskovalci videli, natančno ni črna luknja sama. Opazovana radijska in infrardeča energija izvira iz plina in prahu s temperaturo milijon stopinj, ki padata v črno luknjo. Črna luknja sama oddaja le Hawkingovo sevanje. V bližnji prihodnosti bodo astronomski interferometri omogočili neposredni pogled na dogodkovno obzorje.
Koordinati vira (J2000,0) sta: α 17h 45m 40,045s, δ −29,00775° (približno 10° proti zahodu od središča ozvezdja Strelec proti Škorpijonu.)
Sklici
[uredi | uredi kodo]- ↑ Reid and Brunthaler 2004
- ↑ Gillessen et al. 2009
- ↑ Ghez, A. M.; in sod. (december 2008). »Measuring Distance and Properties of the Milky Way's Central Supermassive Black Hole with Stellar Orbits«. Astrophysical Journal. 689 (2): 1044–1062. arXiv:0808.2870. Bibcode:2008ApJ...689.1044G. doi:10.1086/592738.
{{navedi časopis}}: Vzdrževanje CS1: samodejni prevod datuma (povezava) - ↑ 4,0 4,1 Boehle, A.; Ghez, A. M.; Schödel, R.; Meyer, L.; Yelda, S.; Albers, S.; Martinez, G. D.; Becklin, E. E.; Do, T.; Lu, J. R.; Matthews, K.; Morris, M. R.; Sitarski, B.; Witzel, G (19. julij 2016). »An Improved Distance and Mass Estimate for Sgr A* from a Multistar Orbit Analysis«. The Astrophysical Journal. 830 (1): 17. arXiv:1607.05726. Bibcode:2016ApJ...830...17B. doi:10.3847/0004-637X/830/1/17.
- ↑ A geometric distance measurement to the Galactic Center black hole with 0.3% uncertainty arxiv.org
- ↑ Schödel idr., Zvezda v 15,2-letni tirnici okoli supermasivne črne luknje v središču naše Galaksije (A star in a 15.2-year orbit around the supermassive black hole at the centre of the Milky Way), Nature, 419, 694 - 696, (2002).446
- ↑ http://www.astro.ucla.edu/~jlu/gc/
Viri
[uredi | uredi kodo]- Gillessen, Stefan; in sod. (23. februar 2009). »Monitoring stellar orbits around the Massive Black Hole in the Galactic Center«. The Astrophysical Journal. 692 (2): 1075–1109. arXiv:0810.4674. Bibcode:2009ApJ...692.1075G. doi:10.1088/0004-637X/692/2/1075.
- Reid, M.J.; Brunthaler, A. (2004). »Sgr A* – Radio-source«. Astrophysical Journal. 616 (2): 872–884. arXiv:astro-ph/0408107. Bibcode:2004ApJ...616..872R. doi:10.1086/424960.
| Splošno | |
|---|---|
| Narodne knjižnice | |
| Drugo | |
