Tetrahidrokanabinol

Tetrahidrokanabinol
Klinični podatki
Sinonimi	dronabinol
Nosečnostna; kategorija	C;
Zasvojljivost	8-10%
Način uporabe	oralno, kajenje (ali para)
Oznaka ATC	A04AD10 (WHO) ;
Pravni status
Pravni status	AU: S8 (kontrolirano) ; CA: Schedule II (CA) ; Schedule I and III (ZDA);
Farmakokinetični podatki
Biološka razpoložljivost	10-35 % (inhalacija), 6-20 % (oralno)
Vezava na beljakovine	95-99 %
Presnova	večinoma hepatalno z CYP2C
Razpolovni čas	1,6-59 h, 25-36 h (oralno vneseni dronabinol)
Izločanje	65-80 % (feces), 20-35 % (urin) kot kisli presnovki
Identifikatorji
	IUPAC ime (−)-(6aS,10aS)-6,6,9-trimetil-; 3-pentil-6a,7,8,10a-tetrahidro-; 6H-benzo[c]kromen-1-ol;
Številka CAS	1972-08-3;
PubChem CID	16078;
IUPHAR/BPS	2424;
DrugBank	DB00470;
ChemSpider	15266;
UNII	7J8897W37S;
ChEBI	CHEBI:66964;
ChEMBL	ChEMBL465;
CompTox Dashboard (EPA)	DTXSID6021327 ;
ECHA InfoCard	100.153.676
Kemični in fizikalni podatki
Formula	C21H30O2
Mol. masa	314,4636
3D model (JSmol)	Interactive image;
Specifična rotacija	-152° (etanol)
Vrelišče	157 °C
Topnost v vodi	0,0028 (23 °C) mg/mL (20 °C)
	SMILES CCCCCc1cc(c2c(c1)OC([C@H]3[C@H]2C=C(CC3)C)(C)C)O;
	InChI InChI=1S/C21H30O2/c1-5-6-7-8-15-12-18(22)20-16-11-14(2)9-10-17(16)21(3,4)23-19(20)13-15/h11-13,16-17,22H,5-10H2,1-4H3/t16-,17-/m1/s1; Key:CYQFCXCEBYINGO-IAGOWNOFSA-N;

Tetrahidrokanabinol, imenovan tudi delta-9-tetrahidrokanabinol (Δ⁹-THC) je glavna psihoaktivna sestavina (oz. kanabinoid) rastlin rodu konoplja (Cannabis). Prvič je bila v čisti obliki izolirana leta 1964 v Izraelu.^[5]^[6]^[7] V ohlajeni obliki je steklasta trdnina, ob segrevanju pa postane viskozna in lepljiva. Farmacevtska formulacija THC, imenovana z imenom INN dronabinol, je ponekod, npr. v ZDA in v Kanadi, dostopna pod trgovskim imenom Marinol. Kot aromatski terpenoid je THC zelo slabo topen v vodi, dobro topen pa je v večini organskih topil, zlasti v lipidih in alkoholih.^[3]

Farmakodinamika

THC povzroči psihične učinke tako, da se veže na kanabinoidne receptorje - CB1 v človeških možganih. To so beljakovine v membrani živčnih celic, na katere se normalno vežejo endogeni kanabinoidi. To so snovi, ki nastajajo v možganih in imajo zaradi vezave na iste receptorje, podobne učinke kot THC. Do sedaj znana endogena kanabinoida sta anandamid (=arahidonil etanolamin) in 2-arahidonil glicerol.

Receptorji CB1 se nahajajo v celem osrednjem živčnem sistemu, posebno še v hipokampusu, v amigdali, v malih možganih, bazalnih ganglijih in v prefrontalnem korteksu. Primarno so izraženi na glutamatnih in GABA-nergičnih živčnih končičih. Preko stimulacije s kanabinoidi zmanjšajo presinaptično izločanje glutamata ali GABA-e. Vplivi glutamata in GABA-e na zaporedje dopaminskih nevronov v ventalnih medmožganih, ki izražajo receptorje CB1 so pokazali, da eksogeni kanabinoidi spremenijo razmerje eksitacije in inhibicije, ki doseže dopaminske celice. Čeprav je opisana neto inhibicija dopamina, je najbolj dokumentiran učinek v proženju (firing) z dvigom dopaminskega izločanja na področjih predmožganov.^[8]

Učinki

Psihozomimetični učinki

THC lahko povroči prehodne psihotične simptome in okvaro spomina preko stimuacije receptorjev CB1.^[8]

THC in razvoj shizofrenije

Nenormalno delovanje prefrontalnega korteksa in motnje v homeostazi dopamina sta ključna elementa shizofrenije. Stranski učinek THC-ja je vpliv na normalne fiziološke procese zorenja med adolescenco. Interakcija endogenega kanabinoida z receptorjem CB1 je kritično vpletena v zorenje možganov preko svoje regulacijske vloge v izločanju glutamata. Preko delovanja na receptor CB1 lahko THC vpliva na normalne fiziološke procese, kar vodi v moteno izločanje glutamata, drobne nevrotoksične učinke in posledične strukturne spremembe. Zorenje prefrontalnega korteksa je najpomembnejši proces v adolescenci. THC lahko vpliva na zorenje specifičnih nevronskih krogotokov v tem področju možganov. Zato lahko dolgotrajno uživanje THC-ja med adolescenco vpliva na razvoj shizofrenije. Uživanje THC-ja po končani adolescenci je manj kritično, saj je takrat zorenje prefrontalnega korteksa že končano.^[9]

Sklici

↑ "Based upon several nationwide epidemiological studies, marijuana’s dependence liability has been reliably determined to be 8 to 10 percent." Douglas B. Marlowe, J.D., Ph.D. (December 2010). The Facts On Marijuana. NADCP.
↑ ^2,0 ^2,1 ^2,2 ^2,3 ^2,4 Grotenhermen F (2003). »Pharmacokinetics and pharmacodynamics of cannabinoids«. Clin Pharmacokinet. 42 (4): 327–60. doi:10.2165/00003088-200342040-00003. PMID 12648025.
↑ ^3,0 ^3,1 Garrett, Edward R.; Hunt, C. Anthony (Julij 1974). »Physicochemical properties, solubility, and protein binding of Δ⁹ -tetrahydrocannabinol«. J. Pharm. Sci. 63 (7): 1056–64. doi:10.1002/jps.2600630705. PMID 4853640.
↑ »Cannabis and Cannabis Extracts: Greater Than the Sum of Their Parts?« (PDF). www.haworthpress.com. Arhivirano iz prvotnega spletišča (PDF) dne 2. septembra 2010. Pridobljeno 25. januarja 2011.
↑ Gaoni, Y.; Mechoulam, R. (1964). »Isolation, structure and partial synthesis of an active constituent of hashish«. Journal of the American Chemical Society. Zv. 86, št. 8. str. 1646–1647. doi:10.1021/ja01062a046.
↑ Intervju s prejemnikom prve nagrade ECNP za življenjski dosežek: Raphael Mechoulam, Izrael Arhivirano 2011-04-30 na Wayback Machine.. Februarja 2007
↑ Geller, Tom (2007). »Cannabinoids: A Secret History«. Chemical Heritage Newsmagazine. Zv. 25, št. 2. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 19. junija 2008. Pridobljeno 29. marca 2013.
↑ ^8,0 ^8,1 Alessandra Paparelli, Marta Di Forti; Paul D. Morrison, Robin M. Murray (2011). »Drug-induced psychosis: how to avoid star gazing in schizophrenia research by looking at more obvious sources of light«. Frontiers in Behavioral Neuroscience. Zv. 5. str. 1–9. Pridobljeno 30. oktobra 2011.
↑ Matthijs G. Bossong, Raymond J.M. Niesink (2010). »Adolescent brain maturation, the endogenous cannabinoid system and the neurobiology of cannabis-induced schizophrenia« (PDF). Progress in Neurobiology. Zv. 92. Elsevier Ltd. str. 370–385. doi:10.1016/j.pneurobio.2010.06.010. Arhivirano iz prvotnega spletišča (PDF) dne 10. marca 2016. Pridobljeno 30. oktobra 2011.

[1] "Based upon several nationwide epidemiological studies, marijuana’s dependence liability has been reliably determined to be 8 to 10 percent." Douglas B. Marlowe, J.D., Ph.D. (December 2010). The Facts On Marijuana. NADCP.

[pmid12648025-2] 2,0 ^2,1 ^2,2 ^2,3 ^2,4 Grotenhermen F (2003). »Pharmacokinetics and pharmacodynamics of cannabinoids«. Clin Pharmacokinet. 42 (4): 327–60. doi:10.2165/00003088-200342040-00003. PMID 12648025.

[Garrett1974-3] 3,0 ^3,1 Garrett, Edward R.; Hunt, C. Anthony (Julij 1974). »Physicochemical properties, solubility, and protein binding of Δ⁹ -tetrahydrocannabinol«. J. Pharm. Sci. 63 (7): 1056–64. doi:10.1002/jps.2600630705. PMID 4853640.

[4] »Cannabis and Cannabis Extracts: Greater Than the Sum of Their Parts?« (PDF). www.haworthpress.com. Arhivirano iz prvotnega spletišča (PDF) dne 2. septembra 2010. Pridobljeno 25. januarja 2011.

[doi10.1021/ja01062a046-5] Gaoni, Y.; Mechoulam, R. (1964). »Isolation, structure and partial synthesis of an active constituent of hashish«. Journal of the American Chemical Society. Zv. 86, št. 8. str. 1646–1647. doi:10.1021/ja01062a046.

[6] Intervju s prejemnikom prve nagrade ECNP za življenjski dosežek: Raphael Mechoulam, Izrael Arhivirano 2011-04-30 na Wayback Machine.. Februarja 2007

[7] Geller, Tom (2007). »Cannabinoids: A Secret History«. Chemical Heritage Newsmagazine. Zv. 25, št. 2. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 19. junija 2008. Pridobljeno 29. marca 2013.

[Učinek_drog-8] 8,0 ^8,1 Alessandra Paparelli, Marta Di Forti; Paul D. Morrison, Robin M. Murray (2011). »Drug-induced psychosis: how to avoid star gazing in schizophrenia research by looking at more obvious sources of light«. Frontiers in Behavioral Neuroscience. Zv. 5. str. 1–9. Pridobljeno 30. oktobra 2011.

[9] Matthijs G. Bossong, Raymond J.M. Niesink (2010). »Adolescent brain maturation, the endogenous cannabinoid system and the neurobiology of cannabis-induced schizophrenia« (PDF). Progress in Neurobiology. Zv. 92. Elsevier Ltd. str. 370–385. doi:10.1016/j.pneurobio.2010.06.010. Arhivirano iz prvotnega spletišča (PDF) dne 10. marca 2016. Pridobljeno 30. oktobra 2011.

[1]